'Brez komunikacijske zasebnosti ni pravne države'

Komunikacijska zasebnost je svetinja, v katero ne sme nihče nezakonito posegati, je afero vdiranja v telefone v Veliki Britaniji danes komentirala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Opozorila je, da v Sloveniji do vdiranja v komunikacijsko zasebnost prihaja zlasti na delovnih mestih.

Po oceni Pirc Musarjeve za verodostojnost medijev v Veliki Britaniji ta afera, v središču katere so mediji medijskega mogotca Ruperta Murdocha, ne pomeni nič dobrega, ne dela pa si utvar, da se to ni dogajalo že zelo dolgo in da se ne bo več.

"Takšni posegi v zasebnost, posebej v komunikacijsko zasebnost, so izredno škodljivi za splošno svobodo ljudi in vsakega posameznega človeka. Komunikacijska zasebnost je tista svetinja, v katero se ne sme posegati niti javnim osebam par excellance, kot so politiki, vrhunski glasbeniki, športne in druge zvezde," je poudarila, saj "na komunikacijski zasebnosti pade pravna država, pade svoboda".

V Sloveniji je tako kot v drugih demokratičnih državah "nezakonito zvočno in slikovno snemanje kaznivo dejanje". Slovenska ustava je pri tem zelo stroga in dopušča poseg v komunikacijsko zasebnost samo pod tremi pogoji – ko gre za sum storitve kaznivega dejanja ali ogrožanje varnosti države, če tako določa zakon in če dobimo predhodno odredbo preiskovalnega sodnika. "Takšno naj bi bilo zakonito prisluškovanje, vse ostalo je nezakonito," je poudarila.

Dejala je, da je kot pravnica, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, zelo žalostna. Kot zastrašujoče, če je to res, pa je izpostavila pisanje na različnih blogih v Sloveniji o razširjenosti te prakse pri nas. "Govorice so, da imajo in levi in desni svoje 'para grupacije', ki prisluškujejo svojim političnim ali gospodarskim nasprotnikom, in to je tisto, kar je strah vzbujajoče".

"V Veliki Britaniji je zdaj 'cel halo'. Pri nas pa smo kar tiho. Mislim, da vsak človek, predvsem pa pravniki, mora kričati, nekako pa pričakujem, da če gre za resne indice pri teh zadevah, o katerih se piše po naših medijih, naj tudi slovenski FBI, tako kot zdaj dela ameriški in kot dela Scotland Yard, to preuči. Najhuje je, da ne naredimo nič, da si mislimo, da se to pri nas dogaja že vrsto let in da ne moremo pomagati," je dodala.

Pri tem je kot "zelo krut poseg v komunikacijsko zasebnost" izpostavila objavo brifinga z novinarji premiera Boruta Pahorja na YouTubu. "Novinar, ki je to naredil, je posegel v komunikacijsko zasebnost in storil kaznivo dejanje. Naredil pa je tudi zelo slabo uslugo celi novinarski stroki," je dejala. 

Glede prisluškovanja medijev v Sloveniji sicer kot informacijska pooblaščenka še ni dobila prijav, dobiva pa prijave, da delodajalci poslušajo, kaj delavci govorijo med delovnim časom, česar, kot je poudarila, noben zakon v Sloveniji ne dopušča. Tudi njen urad je v inšpekcijskih postopkih "že odkril naprave, ki poleg videonadzora dopuščajo tudi avdionadzor".

Novinarstvo v Sloveniji pa gre po njeni oceni "v korak z razvitim zahodnim rumenim tiskom, ki eklatantno krši vse, kar je s stališča človekovih pravic, kar zadeva pravico do zasebnosti, možno kršiti".

Ne dopušča sicer možnosti, da bi novinarji lahko kdaj zakonito prisluškovali ali kradli podatke. Kot je dejala, je dolžnost novinarja, da pove, ko telefonski pogovor snema. Novinar mora tudi vedeti, na kakšen način lahko pridobi informacije, ki so potrebne za razkrivanje hudih nepravilnosti v družbi, kamor pa "prisluhi komunikacije zagotovo ne sodijo".

"Komunikacijska zasebnost mora ostati tista svetinja, v katero nihče ne sme nezakonito posegati. Se pa bojim, da nam prihodnost ne prinaša nič dobrega, predvsem zato, ker moderne informacijske tehnologije danes omogočajo marsikaj, pa še poceni so," je dodala.

Pri rumenih medijih sicer vse prevečkrat vidi, da menijo, da je pravica do svobode izražanja absolutna pravica in da ni z ničimer omejena, "pa je in mora biti predvsem s pravico do zasebnosti", je poudarila.

Kot problem v Sloveniji pa vidi predvsem to, da po različnih forumih "ljudje anonimno blatijo in se brezkompromisno skrivajo", naša zakonodaja pa zasebniku ne omogoča pridobitev IP-številke in identifikacije, da bi lahko sprožil ustrezne odškodninske in civilne spore.

Poudarila je, da je na to državo že opozarjala in da je Mednarodno sodišče za človekove pravice v Strasbourgu že sprejelo eno sodbo, in sicer proti Finski, ki je bila obsojena, ker njena zakonodaja ne omogoča pridobitve identifikacije za sprožanje civilnih sporov posameznikov. "Pri nas to lahko naredi policija, vendar če ne gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, policija ne more storiti ničesar," je še povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.