Najbolj kritični točki v sistemu ukrepov za zmanjševanje korupcije sta slaba kakovost odkrivanja in pregona korupcijskih kaznivih dejanj ter odsotnost učinkovitih etičnih standardov v javnem sektorju, je po seji komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije povedala predsednica komisije Barbara Žgajner Tavš.
Dosedanje izkušnje komisije glede izvajanja zakona o preprečevanju korupcije kažejo, da so zlasti določila glede nezdružljivosti javnih in pridobitnih funkcij, omejitev poslovanja za podjetja, ki poslujejo tudi na podlagi javnih naročil, in dolžnosti prijavljanja premoženjskega stanja izrazito "toga in neživljenjska". Poleg tega pa ne pokrivajo vseh situacij, kjer med funkcionarji lahko pride do korupcije, je povedala predsednica komisije.
Zaradi tega Kosova komisija pozorno registrira vse težave in se pripravlja na začetek postopka za njegove spremembe. Komisija je v času svojega delovanja ugotovila tudi težave na drugih področjih, vendar bo večino težav mogoče odpraviti z uresničitvijo resolucije o preprečevanju korupcije, je po besedah Žgajner Tavševe zagotovil Kos.
Razdeljevanje nalog po prioritetah?
Na seji so po besedah Žgajner Tavševe izpostavili tudi finančno in s tem posledično kadrovsko problematiko Kosove komisije, ki je med drugim povezana tudi z rebalansom proračuna. V kolikor se finančni in kadrovski pogoji za delo komisije ne bodo izboljšali, bo komisija naloge, ki jih mora opravljati, prisiljena razdeliti po prioritetah, je povedala Tavševa. Kljub temu pa bo komisija istočasno iskala druge vire financiranja, zlasti v obliki skupnih projektov z mednarodnimi organizacijami in institucijami, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami korupcije.
Največ obrazcev so poslali funkcionarji s pravosodja
V poročilu je Kos poslancem predstavil tudi potek oddaje poročil o premoženjskem stanju, ki so ga morali funkcionarji na državni in lokalni ravni oddati do 28. februarja. Do 31. maja poročila še ni oddalo 5,06 odstotka zavezancev oziroma 251 zavezancev. Zadnji rok za oddajo je 16. avgust, vendar komisija nima izvršilnih funkcij, zato lahko le poda predloge, ki so v skladu z zakonom o preprečevanju korupcije predvideni za "neoddajo" poročila. "Največ obrazcev so poslali funkcionarji, ki opravljajo funkcijo na sodiščih, tožilstvu in pravobranilstvu, sledijo funkcionarji na državnem nivoju, najmanj pa jih je obveznosti izpolnilo na lokalnem nivoju," je povedala Žgajner Tavševa. V glavnem vsi manjkajoči prihajajo iz lokalnega nivoja, je še dodala predsednica komisije. Poročilo naj bi poslanci po njenih besedah dobili na klopi po parlamentarnih počitnicah.
Parlamentarna komisija se je seznanila tudi s trimesečnim poročilom, ki ga mora pripraviti komisija za preprečevanje korupcije. Člani parlamentarne komisije so se na seji tako seznanili tudi z vsebino in obsegom nadzora nad premoženjskih stanjem funkcionarjev, ugotovitvami in mnenji komisije, povezanimi z nezdružljivostjo javnih in pridobitnih funkcij, ter sprejemanjem daril in poslovanjem preko javnih razpisov za obdobje med 22. marcem in 22. junijem. "Gre za nekakšno dopolnilo predhodnemu, bolj obširnemu poročilu, ki ga je prav tako predstavil Kos," je dejala Žgajner Tavševa.
Tavševa je člane komisije sicer seznanila z obiskom parlamentarne komisije na ustanovitvenem sestanku GOPAC. Gre za neko globalno organizacijo parlamentarnih skupin v boju proti korupciji, je povedala. Prvega ustanovitvenega sestanka so se udeležili tudi predstavniki parlamentarne komisije, tako da je Slovenija med soustanovitelji organizacije. Namen sestanka je bila predstavitev dela novoustanovljene organizacije, je še dodala.
