GZS: Opravičilo ne bo povrnilo nastale škode

Po včerajšnjih večurnih pogajanjih, ki pa niso pripeljala do zamrznitve stavke, se je danes sestal stavkovni odbor. Po seji je Dušan Miščević za 24ur.com povedal, da bodo stavko do ponedeljka nadaljevali v enakem tempu. Po ponedeljkovem sestanku z vladno stranjo pa se bodo odločili, kako naprej.

''Jaz sem vedno optimist,'' je Miščević odgovoril na vprašanje, ali verjame, da bodo z vladno stranjo našli skupni jezik. O tem, kako bodo s stavko nadaljevali naprej, se bodo odločali sproti, v ponedeljek po sestanku z vladno stranjo. ''Možnosti je veliko, a zdaj ne bi rad prejudiciral, ker ni smiselno,'' je še povedal Miščević.

Včeraj brez uspeha

Pogajanja med vladno stranjo in sindikati so se začela v četrtek ob 15. uri. Kot je bilo v večernih urah razumeti sindikalno stran, naj bi bili blizu dogovoru, ki bi zadostoval za zamrznitev stavke, a se to ni zgodilo.

Včerajšnja pogajanja so se tako končala brez sklepov. Vodja vladne pogajalske skupine generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je ocenila, da so glede marsikaterega vprašanja zbližali stališča, a nekatera pomembna vprašanja ostajajo odprta in o njih se bodo naprej pogovarjali prihodnjič.

Naslednje srečanje bo v ponedeljek, saj so pred njimi zahtevna vprašanja, vsaka stran pa mora dobro razmisliti, kako naprej, da ne naredijo napake, je povedala Kamnarjeva.

Možnost, da bi vlada odstopila od plačnega dogovora, ki zamrzuje nagrajevanja in napredovanja, je po njenem mnenju malo verjetna. Kje so zbližanja mogoča, ni želela razkriti. S poslovnikom so se namreč dogovorili, da med potekom pogajanj o njihovi vsebini ne bodo dajali izjav, je pojasnila.

Za omejitev stavke

Za dodatna pojasnila smo poklicali vodjo stavkovnega odbora Dušana Miščevića, ki je glede komentarjev prav tako ostal previden. "Že sinoči sem dejal, da nam manjka samo še pet minut, pa bi se dogovorili,“ je poudaril v odgovoru na vprašanje, ali so pogajanja napredovala ali stopicajo na mestu. "Vendar pa smo v zadnjem trenutku ugotovili, da smo se na eni točki očitno slabo razumeli oziroma da smo na zadevo gledali drugače. To pa je bilo toliko sporno, da zadeve včeraj nismo mogli urediti.“

O podrobnostih glede tega, na kaj se nanaša sporna točka, ni želel govoriti, dejal je le, da "gre pri takšnih zadevah vedno za denar“. Miščević je sicer zagotovil, da se ni zataknilo pri odpravi plačnih nesorazmerij, pa tudi ne pri napovedi zamrznitve nagrajevanj in napredovanj. Celo nasprotno, po njegovih besedah bi bilo slednje lahko predmet pogajanj in iskanja rešitev. "Mislim, da bi bilo mogoče najti rešitev,“ je bil optimističen v pogovoru.

'Pogajanja glede odprave plačnih nesorazmerij niso več potrebna'

Miščević je medtem že včeraj povedal, da po pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij ni več potrebe. V sindikatih so namreč prepričani, da jim z današnjim dnem glede na veljavno kolektivno pogodbo in pogodbe o zaposlitvi pripada tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. Tega naj ne bi zadržala niti tožba, s katero vlada na sodišču zahteva razvezo od obveznosti omenjenega izplačila.

"Ocenjujemo, da je tretja četrtina naša, in pričakujemo, da se bomo tudi pri ostalih zadevah dogovorili tako, da bo možno stavko pripeljati k uspešnemu koncu," pravi vodja pogajalske skupine tega dela sindikatov Janez Posedi.

Zakaj kljub oceni, da imajo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, nadaljujejo stavko, pa Posedi odgovarja, da ostajajo še druga vprašanja, od napredovanj, eskalacije, regresa, izločanja iz javnega sektorja do dveh novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot ocenjuje, so najbližje v pogovorih glede plačila stavke.

GZS poziva k prekinitvi stavke

Opravičilo sindikatov za nastalo škodo te v ničemer ne zmanjšuje, so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije ob novici, da se stavka dela javnega sektorja nadaljuje. Vodje nekaterih sindikatov zavestno nadaljujejo z blokadami, ki predstavljajo resno grožnjo za padec konkurenčnosti gospodarstva in destabilizacijo družbe, poudarjajo na zbornici.

"Ne gre le za vprašanje izpolnjevanja njihovih stavkovnih zahtev za odpravo plačnih nesorazmerij, temveč v prvi vrsti za očitno nerazumevanje razmer, v katerih je Slovenija in iz katerih se javni sektor napaja," so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije.

Ob prvih znakih okrevanja gospodarske aktivnosti oziroma povečevanja naročil, proizvodnje in izvoza, ki še nekaj let ne bodo dosegli ravni izpred krize, si ne bi smeli dovoliti, da bi javna poraba, vključno s stroški dela, prehitevala rast produktivnosti gospodarstva. In kljub vsem njihovim ugovorom je prav produktivnost oziroma konkurenčnost izvor in pogoj za ohranitev sedanje blaginje, poudarjajo na zbornici.

Kot menijo, zahteva po dvigu mase plač v takih razmerah pomeni, da si sindikati javnega sektorja jemljejo pravico odločati o nadaljnjem razvoju Slovenije brez kompasa - le s ciljem zadovoljitve lastnih interesov. "Njihove zahteve so nerazumne, nesprejemljive in dolgoročno škodljive," izpostavljajo.

V več kot deset letih nastala neskladja ni mogoče razrešiti s stavko za višje plače, so prepričani v zbornici, ki manevrski prostor za dolgoročne rešitve vidijo v resnih konceptualnih spremembah organiziranosti javnega sektorja.

Ob tem na gospodarski zbornici še enkrat pozivajo vlado in sindikate k razumnemu ravnanju in prekinitvi stavke.

Kolone na mejnih prehodih

Na mejnih prehodih pa so se cariniki zdaj osredotočili na osebna vozila. Ta čakajo na mejnih prehodih Petišovci, Gruškovje, Obrežje, Metlika, Jelšane, Sočerga, Dragonja in Sečovlje.

Na mejnem prehodu Gruškovje nastajajo zastoji, dolgi tudi do tri kilometre, v čakalnih vrstah pa je čutiti nezadovoljstvo ljudi. Kot so sporočili iz Sindikata policistov Slovenije, ljudje skačejo po cesti in vpijejo, prišlo pa je tudi do manjših ekscesov.