Sopredsednika stalne mešane komisije za izvajanje slovensko-hrvaškega sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju med državama (SOPS) Aleksander Geržina in Olga Kresovič Rogulja na današnjem srečanju na Otočcu nista formalizirala dogovora o podaljšanju veljavnosti kodeksa obnašanja ribičev med izvajanjem ribolova do 31. decembra 2004.
Hrvaška stran je namreč kljub predhodno doseženemu in pisno potrjenemu osnutku dogovora na sestanku predlagala dodatne nove oblike izvajanja kodeksa, ki za slovensko stran v predlagani obliki niso bile sprejemljive, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, ki je dodalo, da bosta sopredsednika nadaljevala iskanje ustreznega dogovora.
Hrvaško MZZ je navedlo, da sta sopredsednika stalne mešane komisije razpravljala o več možnostih. Med drugim sta govorila o ponovni obnovi začasnega režima gospodarskega ribolova, pa tudi o njegovih morebitnih popravkih in določitvi novih elementov, da bi tako zagotovili dobrososedske odnose in nemoten ribolov za obmejne ribiče na obeh straneh. Pogovori se bodo v kratkem nadaljevali, da bi dosegli dogovor o predlogu, ki ga bodo v nadaljnji postopek predložili hrvaški in slovenski vladi.
Potem ko Geržini in Rogulji ni uspelo formalizirati omenjenega dogovora, je predstavnik ribičev mrežarjev Zlatko Novogradec pojasnil, da je lani, ko je veljal kodeks, vladalo zatišje v Piranskem zalivu. Letos so se incidenti ponovno začeli dogajati in bili pred dnevi na vrhuncu. Po besedah Novogradca je problem v določenih ribičih, ki želijo na politični način doseči in prikazovati, da "tisti kos hrvaškega morja" sega do polovice Piranskega zaliva.
Zunanje ministrstvo izročilo dve protestni noti
MZZ je danes odpravniku poslov hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani izročilo dve protestni noti. V odgovoru na hrvaško noto z dne 3. avgusta je zunanje ministrstvo poudarilo, da sta se v tej noti omenjena incidenta zgodila v slovenskem teritorialnem morju, in protestiralo proti izvajanju jurisdikcije hrvaških policijskih organov na območju Republike Slovenije. Ministrstvo je prav tako protestiralo proti uporabi imena "savudrijska vala", saj je mednarodno priznano zgodovinsko ime Piranski zaliv, so sporočili z MZZ.
V drugi noti pa je slovensko MZZ izrazilo protest zaradi poskusa izvajanja jurisdikcije s strani hrvaških policijskih organov v teritorialnem morju Republike Slovenije ter zoper širitve marikulturne dejavnosti in opravljanje ribolova hrvaških pravnih in fizičnih oseb v slovenskem teritorialnem morju, ki so se zgodili konec prejšnjega in v začetku tega tedna.
Hrvaška je v noti Slovenijo opozorila na pogoste kršitve na območju Savudrije s strani slovenskih policijskih plovil, vključno z oviranjem gospodarskih dejavnosti hrvaških ribičev v tem delu hrvaškega teritorialnega morja. Slovenska policija pa je v minulih dneh poročala o dveh primerih kršitve s strani hrvaških ribičev in policistov v Piranskem zalivu na območju ukrepanja slovenske policije.
NSi in SNS kritični do vlade
Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka sta kritizirali politiko slovenske vlade glede morske meje s Hrvaško. Najnovejši incident v Piranskem zalivu je po mnenju NSi nov neuspeh vlade pri reševanju tega vprašanja, SNS pa opozarja, da se je slovenska stran na vnovične incidente v zalivu tudi tokrat odzvala neustrezno.
Če bi vlada dosledno uveljavljala sporazum o nasledstvu, ki določa upravljanje in nadzor celotnega Piranskega zaliva s strani slovenskih oblastnih organov, do takšnih incidentov po mnenju NSi verjetno ne bi prihajalo. Neodločnost in nedoslednost pa sta bili povod za izigravanje sprejetih sporazumov in pojavljanje nepotrebnih zapletov, je v sporočilu za javnost zapisala NSi.
Po mnenju SNS pa so nenehna diplomatska odgovarjanja na izsiljevanja in vdore Hrvatov na slovensko ozemlje pripeljala le do še vedno nerešenega vprašanja meje na morju in še bolj pokončne in arogantne drže Hrvaške pri uveljavljanju neupravičenih zahtev v slovenskih teritorialnih vodah. Kot v sporočilu za javnost poudarja poslanska skupina SNS, so tovrstna diplomatska podrejanja po mnenju stranke za Slovenijo škodljiva, zato vlado in njene pogajalce poziva k odločnemu nastopu do Hrvaške tudi v smislu prekinitve z dejanji v okviru EU, ki Hrvaški omogočajo cenen vstop v to integracijo.
