Premierka Alenka Bratušek se je danes v Parizu sestala s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in se udeležila investicijske konference. Hollande je po srečanju potrdil zaupanje Francije v Slovenijo. "Znova sem potrdil zaupanje Francije v slovensko gospodarstvo in v proces čiščenja finančnega sektorja," je poudaril in slovenske načrte za ureditev javnih financ označil kot "pogumne". Ocenil je še, da je dvostransko sodelovanje med državama "odlično" in napovedal krepitev francoskih investicij v Sloveniji.
Predsednica vlade se je sicer zahvalila francoskemu predsedniku za "vso podporo, ki nam jo daje na naši poti", ter izpostavila, da imata Slovenija in Francija v marsičem, tudi pri reševanju krize, v kateri sta se znašli obe državi, "praktično enak pogled".
"Vesela sem, da naši koraki že kažejo določene rezultate. Strinjala sva se, da bi si ljudje želeli, da bi šlo to hitreje, pa žal ne gre. A konec koncev, brezposelnost se zmanjšuje, gospodarska aktivnost se obrača v pravo smer, torej smo na pravi poti," je ocenila premierka.
Prav tako sta se s francoskim predsednikom po njenih besedah strinjala, da je treba decembra storiti vse, da bo bančna unija zaživela. Vrh EU naj bi decembra potrdil dogovor o drugem stebru bančne unije - enotnem mehanizmu za reševanje bank v prihodnje.
"Nekoliko v šali, lahko pa tudi zares, bom s svojimi kolegi na decembrskem vrhu lahko delila izkušnje, ki smo jih nabirali v teh mesecih pri stresnih testih. Konec koncev bodo v naslednjem letu vse evropske države podvržene temu," je še dejala.
Na koncu pa je Bratuškova izrecno izpostavila, da bo treba v boju proti brezposelnosti mladih preiti od besed k dejanjem. "Temu bomo morali v prihodnje posvečati veliko veliko časa in truda," je poudarila.
Finančna stabilnost Slovenije je bila sicer po Hollandovih besedah ena treh točk današnjega pogovora s predsednico slovenske vlade v Elizejski palači.
Druga točka je bilo dvostransko sodelovanje med državama, ki je po njegovih besedah "odlično" in bo v prihodnje prineslo krepitev francoskih investicij v Sloveniji v sklopu načrta privatizacije.
Tretja točka razprave pa je bil decembrski vrh EU. Hollande je izpostavil željo, da vrh prinese dogovor o nadaljnji gradnji bančne unije - o skupnem okviru za reševanje morebitnih bančnih problemov in dokapitalizacij bank.
Prav tako je izpostavil pomen ukrepov v podporo financiranju gospodarstva in zaposlovanju mladih ter potrebo po tem, da se unija posveti svoji obrambni politiki, ki bo sicer tudi tema vrha.
Uspešna predstavitev francoskim vlagateljem
Glavni namen obiska premierke v Parizu je bila sicer predstavitev priložnosti za vlagatelje, predvsem v okviru slovenskega načrta privatizacije. Spremljala sta jo tudi finančni minster Uroš Čufer in minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. V ta namen so v Parizu za potencialne vlagatelje pripravili konferenco. Delegacija pravi, da je potekala v vzdušju zaupanja, optimizma in sveže odprtosti, na francoski strani pa naj bi bilo "zanimanje ogromno".
Predstavnik največjega združenja francoskih podjetij Medef Charles Paradis je dejal, da je na konferenci sodelovalo več kot 20 vodilnih menedžerjev svetovno priznanih francoskih podjetij, dejavnih v infrastrukturi, prometu, gradbeništvu, energiji, obrambi in v bančnem sektorju.
O podrobnostih Paradis ni želel govoriti, je pa v odgovoru na vprašanje, kaj konkretno zanima Francoze, izpostavil francoski banki Societe Generale in BNP Paribas ter Aerodrom Ljubljana in Dars.
"Zelo sem zadovoljna (...) Izražen je bil res velik interes po vstopu na slovenski trg. In konec koncev je treba priznati, da kar nekaj uspešnih naložb Francija že ima v Sloveniji," pa je po pogovorih s Hollandom še dejala Bratuškova. Izrecno je še izpostavila, da bo treba v boju proti brezposelnosti mladih preiti od besed k dejanjem. "Temu bomo morali v prihodnje posvečati veliko veliko časa in truda," je poudarila.
Poudarila je tudi, da bo Slovenija privatizacijo izvedla s transparentnimi javnimi razpisi in da bodo imeli prednost strateški partnerji, ki jih zanima dolgoročna prisotnost v državi in ki bodo imeli dobre načrte za podjetje.
Dobro zanimanje za Adrio in letališče
"Zelo zadovoljen" je tudi v. d. direktorja agencije Spirit Boštjan Skalar, ki je izpostavil zanimanje za Adrio in letališče. Ocenil je, da je konferenca dobra podlaga za naprej ter da mora slediti "follow up" v Sloveniji, da se izrečeno zanimanje konkretizira.
Prav tako je Skalar izpostavil zanimanje za banke, pri čemer je spomnil, da je Societe Generale že prisotna v državi in da so zadovoljni. Dobre izkušnje francoskih podjetij, ki so že v Sloveniji, so po njegovih besedah "dobra popotnica tudi za ostale, da se opogumijo".
Šef Spirita je poudaril tudi pomen sveže odprtosti Slovenije za nove investicije, saj je bil po njegovih besedah do zdaj problem, ker na slovenski strani ni bilo prave pripravljenosti. "Neugoden čas" pa je pokazal, da se Slovenija preprosto mora odpreti; če ne bomo imeli zunanjih partnerjev, bomo verjetno stagnirali, je ocenil.
To je druga postaja v vlagateljski ofenzivi premierke, ki jo je začela konec novembra v nemškem Düsseldorfu, nadaljevala pa jo bo 9. decembra v Milanu in nato predvidoma 11. decembra v Moskvi.
Bratuškova in Čufer sta Francozom znova zatrdila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama. Pojasnila sta bančne načrte, proračunsko in reformno ukrepanje ter izpostavila, da so okoliščine "pozitivne", in izrazila prepričanje, da se bo Slovenija iz krize izkopala že v letu 2014.
Tako na francoski kot na slovenski strani so poudarili odlične odnose. "Kljub finančni krizi v Sloveniji francoska podjetja ohranjajo ali celo krepijo prisotnost v državi. Francija je peta tuja vlagateljica v Sloveniji," je v uvodnem nagovoru poudaril Paradis.
Predsednica slovenske vlade pa je spomnila, da je skupen obseg blagovne menjave lani presegel dve milijardi evrov, slovenski izvoz v Francijo 1,2 milijarde evrov, uvoz pa okoli 950 milijonov evrov.
"Upoštevajoč zemljepisno bližino držav, so lahko investicije še večje," je še poudarila Bratuškova. Številni dobri primeri francoskih vlagateljev v Sloveniji, na primer Societe Generale, Lactalis, Renault in Peugeot, pričajo o odprtosti in kakovosti Slovenije, je sklenila.
KOMENTARJI (936)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.