Bratuškova in Fraport pozdravljata idejo o novem letalskem prevozniku, Boštjančič zaskrbljen

dnevi je ministrica Alenka Bratušek dejala, da država od Fraporta pričakuje, da bi si prizadevali za skupen cilj – to je krepitev prometa. V isti sapi pa je še malce zbodla vodstvo, češ da se zdi, da cilji nemških lastnikov niso enaki. 

"Slišala sem za to opazko. Prav rada bi se pogovorila z osebo, ki je to omenila, in jo malo podučila. Moram reči, da tudi mi prispevamo k razvoju. Morda to ni vsesplošno znano, ampak tudi mi imamo takoimenovani spodbujevalni program," se je na očitke odzvala direktorica Fraport Slovenija, Babbet Stapel.

Razložila je, da družbe, ki ponudijo novo destinacijo, dobijo denimo zajeten popust. A dejstvo je, da se tako prevozniki kot tudi potniki na letališče družbe vračajo počasneje, kot bi si želeli. Pa lahko res vse to rešimo z nekaj desetimi milijoni in ustanovitvijo nove državne letalske družbe?

"Če upoštevamo, da gre za model javno-zasebnega partnerstva, to pomeni, da bi polovico tega vložka dala država. Se pravi med 15 in pa tam nekje 37 milijonov evrov," je pojasnil ekonomist in avtor študije Jože P. Damijan.

Za ministrico Bratuškovo je to vsota, ki si jo država lahko privošči, za finančnega ministra, ki je kot prvi javno podvomil, pa le nov izdatek. V tem primeru za projekt, za družbo, ki bi vsaj prvih nekaj let poslovala v rdečih številkah.

"Vedno znova sem presenečen, na internih sestankih pa kritičen do izjav mojih kolegov ministrov, ki vehementno razlagajo, kako so raznorazni projekti, v tem primeru tudi letalska družba, brez težav, kako javne finance lahko brez problema to pokrijejo. To seveda ne drži," je dejal minister za finance, Klemen Boštjančič.

Avtor študije, s katero želi Bratuškova prepričati vlado, pa je mnenja, da v konkretnem primeru novega letalskega prevoznika, gre za to, da se projekt ne financira iz tekočega proračuna, ampak bi se financiral predvsem iz b-bilance proračuna. To pomeni iz kapitalskih naložb države.  

Po njegovih besedah gre zgolj za preoblikovanje državnega premoženja. Z nekaj 10-milijonskim vložkom naj bi – glede na izsledke študije – družba nemoteno poslovala desetletje, a ob predpostavki, da bi potniki za vozovnice v povprečju plačevali okoli 150 evrov.  

Minister Boštjančič pa je prepričan, da analiza pravzaprav predstavlja morda nekih 15 odstotkov potrebnih podatkov o tem, v katero smer sploh iti. Avtor študije Damijan se sicer strinja s tem, da gre za prvo študijo, se pravi študijo izvedljivosti, ki jo je vlada naročila z namenom, ali je sploh smiselno iti v ta projekt.  

Javno razpravo o morebitni ustanovitvi nove družbe pa sicer pozdravljajo v Fraportu. "Rada bi poudarila, da je za nas pomembno, da bi ta družba povečala povezljivost. Obenem pa bi morala biti tudi trajnostno vodena. To sta za nas ključni točki, ki morata biti zagotovljeni," je razložila Staplova.

Seveda, kot je dodala, ne bi želeli ponovitve scenarija, ki smo mu bili priča ob neslavnem propadu Adrie. In četudi je finančni minister za zdaj zadržan, pa naj bi Bratuškova v zagon projekta uspela prepričati premierja Roberta Goloba.