Sindikati od vlade pričakujejo manjše zmanjšanje v javnem sektorju

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na zadnji seji pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami sklenila, da bo nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja o ukrepih glede plač v javnem sektorju za leto 2015, je po današnji seji pojasnila premierka Alenka Bratušek.

Notranji minister v odhodu Gregor Virant je sicer v sredo napovedal, da dogovora s sindikati o ukrepih za obvladovanje plačne mase v javnem sektorju v letu 2015 ne bo predložil vladi v odločanje, in sicer zaradi stališč najverjetnejšega bodočega mandatarja Mira Cerarja in ne najbolj prepričljive podpore sindikatov.

Viranta pooblastili, da nadaljuje s pogajanji

Vlada pa je se na današnji seji odločila, da ji odgovornost do države in javnih financ kljub vsemu nalaga nadaljevanje pogajanj, je na novinarski konferenci pojasnila premierka, ki opravlja tekoče posle. Viranta so tako pooblastili za nadaljevanje pogajanj, pri čemer naj sindikatom predlaga, da v dogovor vključijo določbo, po kateri bi ta nehal veljati, če do 1. januarja 2015 ne bi bi začele veljati spremembe zakonov, ki so potrebne za uresničitev dogovora.

"Če se nova vlada odloči, da je stvari smiselno urediti drugače, ima pri tem popolnoma proste roke," je ob tem pristavila Bratuškova.

Dejala je še, da bodo dogovor s sindikati podpisali takoj, ko bo usklajen. Želela bi si, da bi bilo soglasje sindikatov čim širše oziroma pričakuje, da bi se lahko podpisu dogovora z omenjeno novo določbo pridružila velika večina sindikatov.

Sindikati pričakujejo približevalni predlog

Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, ki v pogajanjih z vlado o ukrepih v javnem sektorju predstavljata sindikate, pripravljenost sedanje vlade v odhodu komentirata z besedami, da vlada kaže, da bo predlagala dodatne približbevalne ukrepe. Dodajata, da gre le v tem prieru pričakovati večjo pripravljenost sindikatov na dogovor.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da je vlada očitno ugotovila, da trenuten predlog dogovora nima zadostne podpore. Zato sklepa, da bo pred sindikalne pogajalce prišla s približevalnim predlogom, torej takim, ki bo še dodatno znižal trenutno predlagan odstotek znižanja števila zaposlenih v prihodnjem letu (1,5 odstotka na letni ravni). Ob tem je spomnil, da je aktualen predlog za pol odstotne točke "težji" od trenutno veljavnega odstotka znižanja števila zaposlenih, zato se že zdaj ne more reči, da bi se z dogovorom zgolj podaljšali trenutno veljavni ukrepi.

Če bo vlada dejansko pripravila približevalni predlog, je Štrukelj prepričan, da bo tudi na sindikalni strani večja pripravljenost za iskanje boljšega kompromisa za zaposlene v javnem sektorju.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič se ni želel konkretno opredeliti, ali so sindikati sploh pripravljeni na nadaljevanje pogajanj, a se strinja s Štrukljem, da so pogajanja lahko smiselna, če vlada predstavi nov predlog. To je po njegovem mnenju ključno, saj pričakujejo približevalni predlog po vsebini, z novo določbo pa bi aktualna vlada le svojim naslednikom dala možnost, da zadeve uredijo tako, kot si želijo.

O morebitnih novih predlogih ali datumu nadaljevanja pogajanj se sindikati z vladno stranjo oziroma Virantom še niso pogovarjali. A če bo predlog dogovora vendarle ostal enak in bodo dodali le omenjeno določbo, Štrukelj dvomi, da bi bilo to dovolj za spremembo stališč tistih sindikatov, ki so dogovor že zdaj zavrnili.

Po doslej znanih podatkih so sicer pripravljenost na podpis v Štrukljevi konfederaciji izrazili štirje od sedmih sindikatov, v pogajalski skupini pod vodstvom Ščernjaviča pa jih je bilo od 25 sindikatov za podpis dogovora osem, proti pa 14 sindikatov.

Bratuškova nad Cerarjevim ravnanjem presenečena

Kot je poudarila Bratuškova, so bili že tik pred tem, da večina sindikatov sprejme dogovor tudi brez nove določbe, a so se nekateri sindikati po izjavah Cerarja, ki ocenjuje, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, umaknili. Bratuškova je nad tem razočarana, nad Cerarjevim ravnanjem pa presenečena, saj še ni predsednik vlade, je dejala. Če pa meni, da bo to po volitvah postal, bi se sedanji vladi lahko kvečjemu zahvalil za "350-milijonsko darilo".

Po umiku podpore nekaterih sindikatov bi dogovor sicer še vedno lahko podpisali v skladu z veljavnim zakonom po določbi o tako imenovanem drugem kvorumu. Če namreč k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, zakon dopušča, da zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

A je ustavno sodišče takšno rešitev ocenilo kot protiustavno, zakonodajalcu pa naložilo njeno odpravo. Rok za to se je iztekel že aprila, a ker pogajanja s sindikati o spremembi kvoruma niso bila uspešna, zakon ni bil spremenjen, omenjene določbe pa še naprej ostajajo v veljavi.

Bratuškova je tako danes pojasnila, da je tudi dejstvo, da bi lahko ob podpisu dosegli le drugi kvorum, razlog, da danes vlada ni dala soglasja za podpis. Je pa zanjo to "velika javnofinančna zgodba", ki je zaključena.