Bratuškova uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ

"Če želimo govoriti o zelenem, je treba dati prioriteto železnicam," je na današnjem zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom izpostavila Bratuškova. Ministrstvo bo za železniško infrastrukturo letos namenilo 486 milijonov evrov, kar je 173 milijonov oz. 55 odstotkov več kot lani. "Gre za korak v pravo smer," je prepričana.

Med prioritetami v prihodnje je izpostavila dvotirne železniške povezave med prestolnico in Kranjem, Kamnikom ter Ivančno Gorico. Na ministrstvu upajo, da bi bil do konca leta sprejet državni prostorski načrt za dvotirno povezavo Ljubljana–Kranj. Trasa bo potekala ob obstoječi progi, ocenjena vrednost tega projekta je približno 600 milijonov evrov, je dejala.

Državna prostorska načrta za dvotirni progi Ljubljana–Kamnik in Ljubljana–Ivančna Gorica pa naj bi bila sprejeta do leta 2026. Ocenjena vrednost prve naložbe je 250 milijonov evrov, druge pa 550 milijonov evrov.

Več sredstev bo letos namenjenih tudi za kolesarsko infrastrukturo, in sicer 100 milijonov evrov, kar je 51 odstotkov več kot lani.

Izpostavila je še področje letalstva, "kjer lahko ugotavljamo, da je povezljivost v zadnjih dveh, treh letih bistveno slabša, kot je bila pred tem". Bratuškova razloga vidi v koronski krizi, ki je prizadela letalsko industrijo, in v stečaju Adrie Airways.

Na ministrstvu bodo situacijo poskušali popraviti na dva načina. "Eno je interventni zakon, s katerim bi omogočili subvencioniranje potnikov, ne letalskih družb. Subvencije bi šle za destinacije, ki jih bomo z ministrstvom za gospodarstvo določili kot ključne," je napovedala.

Sprejetje interventnega zakona Bratuškova pričakuje v kratkem, saj želijo s spodbudami ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca.

V okviru ministrstva po njenih besedah deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove letalske družbe. "Verjamem, da bomo nekje do polovice leta na argumentiranih dejstvih in podatkih uspeli priti do odgovora," je dejala.

Ministrstvo bo pripravilo tudi nov zakon o letalstvu, saj je obstoječi "zelo zastarel" in med drugim ne upošteva niti tega, da je ustanovljena agencija za letalstvo.

Izziv letališče Maribor

Izziv na področju letalstva predstavlja letališče v Mariboru. "Ravno zdaj je odprt razpis za iskanje koncesionarja, ki bi letališču v prihodnosti dal neko vsebino," je dejala. Z letališčem trenutno upravlja DRI, a to ni dolgoročna rešitev, želijo najti nekoga z vizijo, kaj narediti na tem letališču, je dodala.

Nov zakon ministrstvo pripravlja še na področju pomorstva, je napovedala, a bo šlo v tem primeru bolj za tehnične prilagoditve. Kot najpomembnejšo je sicer na tem področju izpostavila Luko Koper, kjer jih največ dela časa pri konsolidaciji zemljišč znotraj koncesijskega območja.

Med tremi največjimi infrastrukturnimi projekti je izpostavila tretjo razvojno os in drugi železniški tir med Divačo in Koprom, pri katerem je prav tako načrtovana dvotirnost. V pripravi je sprememba državnega lokacijskega načrta, na ministrstvu upajo, da bo sprejet do konca leta. Vrednost drugega, vzporednega tira v stalnih cenah je ocenjena na 284 milijonov evrov.

Tretji večji projekt je Potniški center Ljubljana, ki je po besedah Alenke Bratušek pomemben za celotno državo, ne le prestolnico. Sestavljen je iz treh delov, pri čemer bo država gradila železniško postajo. Vrednost tega dela projekta je ocenjena na 250 milijonov evrov. Vlogo za gradbeno dovoljenje so oddali aprila lani, kot pravi Bratuškova, računajo, da bi lahko v kratkem dobili in spomladi začeli z gradnjo nadvoza nad Dunajsko cesto. Vrednost tega dela je 58 milijonov evrov.

Gradnja naj bi potekala od 2023 do 2027, a kot je napovedala Bratuškova, bodo poskušali poiskati rezerve in bi železniško postajo končali leta 2026.

Člani odbora so v prvem delu izpostavili izkušenost kandidatke Bratuškove, ki je ministrstvo za infrastrukturo vodila že med letoma 2018 in 2020, v aktualni vladi pa je na ministrstvu državna sekretarka.

Pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora so se začela zaslišanja devetih kandidatov za ministre v nekoliko preoblikovani vladi Roberta Goloba. Ta bo po novem imela 19 ministrstev in en vladni urad, ob tem se štirim ministrstvom spreminjajo dosedanja področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo.