Bratuškova napoveduje: Če sanacija bank uspe, bo krize v Sloveniji konec že leta 2014

Predsednica vlade Alenka Bratušek je še vedno prepričana, da Slovenija ne bo zaprosila za pomoč. "Zaenkrat so govorice absolutno samo špekulacije," je dejala. Za špekulacije je označila tudi informacije, da Bruselj ni zadovoljen s proračunskimi dokumenti, in dodala, da uradnih odzivov iz Bruslja še ni. Pohvalila je svojo vlado, saj pravi, da ji je razmere uspelo stabilizirati, tako da je proračun avgusta že izkazoval presežek, medtem ko so od vlade Janeza Janše podedovali proračun, ki je bil "v zelo slabem stanju". Dejala je, da se javnih financ ne da konsolidirati le z zmanjševanjem odhodkov, kar je po njenih besedah delala prejšnja vlada, ali pa samo z zviševanjem prihodkov. "Prava je srednja pot, in to smo zdaj ubrali," je povedala.

Bratuškova meni, da Bruselj nima pravice posegati v smislu, da bi nam na primer prepovedal uvedbo davka na nepremičnine, ampak nam ukazal, naj znižamo pokojnine oz. socialne transferje. "Konsolidacijo lahko dosežeš z enim ali drugim. Dolgoročno pa so seveda pomembni učinki pokojninske reforme, na katero je bila prejšnja vlada zelo ponosna, a zdi se, da učinki niso tako dobri," je povedala. "Vseeno smo si vzeli leto dni za preučitev učinkov, enako za reformo trga dela, kjer pa sem vedno bolj prepričana, da tu ni bilo narejeno tako malo, kot nam očita gospodarstvo," je dodala.

Na vprašanje, kje je zgornja meja sredstev, ki jih je Slovenija še sposobna sama zagotoviti za sanacijo bank, je Bratuškova dejala, da si tudi tu ne bo dovolila nobenih špekulacij. Za zdaj so po njenih besedah edini relevantni podatki številke Banke Slovenije in pozvala je, da počakamo na rezultate. "Prepričani smo, da bodo rezultati takšni, da bo Slovenija to izpeljala sama," je povedala.

Zagotovila je, da smo do konca leta lahko popolnoma mirni, saj lahko poplačujemo vse svoje obveznosti. Glede iskanja svežega kapital na mednarodnih finančnih trgih je dejala, da je vladi že maja ob zadnjem zadolževanju marsikdo govoril, da ji ne bo uspelo. "Pa nam je, po opravljeni konverziji je bilo to celo cenejše zadolževanje kot eno prej. Ključno je, da ne čakaš do konca, da nisi potisnjen ob zid. V tem trenutku še ne bi bilo samomorilsko, če so razmere na trgu, če so interesenti, ki so nam pripravljeni denar posoditi," je povedala.

Kritična do Bruslja

Bratuškova je povedala, da se bo pred izvedbo določenih korakov, predvsem na področju sanacije bank, obrestna mera stežka znižala. "Dejstvo je, da tu nismo odvisni sami od sebe. Čakamo na stresne teste, ki jih je od nas zahtevala Evropa," je dejala. "Mi smo bili pripravljeni junija, zdaj zamujamo in ostali v EU bodo morali razumeti, da zamujamo tudi zaradi njih in nam iti malo naproti. Če bi prve prenose naredili junija, bi imeli bistveno lažjo situacijo, ker bi imeli več časovnega manevrskega prostora," je dodala.

Če bi vedela, da bodo nastali zamiki pri sanaciji bank, bi se bilo verjetno smiselno obsežneje zadolžiti že prej, je povedala. "A bili smo trdno prepričani, da bomo to lahko naredili hitro oz. smo se pogovarjali – a Bruselj ni pristal –, da bi najprej očistili banke, potem pa delali stresne teste. Edini argument, da nas je EU v to prepričala, je bil, da bodo skozi stresne teste morale vse evropske države," je dejala.

Bratuškova napoveduje, da bo Slovenija v Svetu EU vztrajala, da bodo pogoji, ki veljajo za slovenske banke, veljali za vse banke v bančni uniji. "Ne pristajamo na to, da bomo poskusni zajček," je dejala in priznala, da je, vsaj kar zadeva banke, v tem trenutku do Bruslja zelo kritična.

Zgodbe o stiski ljudi jo prizadenejo

Glede zgodb o stiski ljudi in revščini, ki jih je zadnje čase vedno več, je Bratuškova dejala, da jo zelo prizadenejo. "Dejstvo je, da moramo v Sloveniji zagotoviti boljšo gospodarsko rast, da bomo dobili nova delovna mesta in znižali brezposelnost. Za to pa rabimo takojšnjo sanacijo bank," je dejala. "Da bomo lahko pomagali najšibkejšim, bo mogoče s tem družbenim dogovorom treba doreči tudi, kaj bomo komu vzeli. Zdi se mi prav, da tisti, ki imamo več, tudi več prispevamo k tej družbi, socialni družbi," je dodala.

Bratuškova je dejala, da aktualne gospodarske napovedi kažejo, da bo Slovenija iz krize izšla leta 2015. "Moje osebno prepričanje pa je, da če uspemo sanirati banke, že v letu 2014," je dodala.

Jasno je torej, da Slovenija mora najti izhod iz krize, a to ovirajo tudi domače politične igrice. A Bratuškova na nesoglasja, ki so spremljala sprejemanje proračuna, ne gleda kot na koalicijski vihar. Prav tako ne daje prevelikega pomena dogajanju v lastni stranki Pozitivni Sloveniji. Prepričana je namreč, da ji je Zoran Janković svojo podporo dal s tem, ko ji je omogočil, da oblikuje vlado. Prav tako ne pričakuje sklica izrednega kongresa stranke, saj sta z Jankovićem oba dala soglasje za preložitev kongresa.

Glede sodelovanja z opozicijo je Bratuškova dejala, da z največjo opozicijsko stranko SDS sodelovanje praktično ni mogoče. "Skratka, niso pripravljeni na noben kompromis," je povedala. SLS in NSi sta se pripravljena pogovarjati. "Tak primer je bilo denimo sprejemanje fiskalnega pravila, tudi proračuna. To so stvari, ki se v naši državi dogajajo prvič. Noben predsednik vlade še ni predstavil proračuna opoziciji, preden bi bil sprejet na vladi," je povedala. Dejala je, da tega ni storila zato, ker je želela njihovo podporo, ampak ker je želela, da vedo, kaj je v proračunu. "Enako je bilo s socialnimi partnerji. Sejo vlade smo prestavili, da bi jim ga predstavili, oni pa so po dveh minutah vstali in zapustili sestanek. To je bila zelo dobra šola zame," je dodala.

Glede same vlade je Bratuškova povedala, da so bile informacije o možnih menjavah prav tako špekulacije. "Z nobenim ministrom se o tem nisem pogovarjala, tudi mi nihče ni omenjal odhoda. Dejstvo pa je, da bom ministra ali ministrico zamenjala, če z njihovim delom ne bom zadovoljna," je povedala, a dodala, da je za zdaj z delom ministrov zadovoljna.