Brankovič je prepričan, da bi lahko z aktvino podporo države, ki je tudi lastnik podjetja, in konstruktivno podporo zaposlenih pod njegovim vodstvom uresničili vizijo, da Slovenske železnice postanejo najpomembnejši, tehnološko napreden in strokovno učinkovit sistem s celovito integrirano storitvijo v prevozu blaga, ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu ter učinkovit vzdrževalec sodobne in varne železniške infrastrukture ter prevoznih sredstev.
A dediščina, ki jo Brankovič prevzema, ni najboljša, saj se železnice utapljajo v izgubah, počasi pa tudi reprezentativni sindikati izgubljajo potrpljenje. Ti namreč od vodstva zahtevajo pojasnila glede problematike svetovalcev in drugih ukrepov, ki jih vsebuje dogovor o varčevalnih ukrepih za izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic. Matic Tasič, ki je odstopil julija, ko ga je zamenjal Aleš Tavčar, teh pojasnil sindikatom nista podala.
Brankovič je bil imenovan na predlog strokovne razpisne komisije, ki je po pregledu vseh 15 prijav na razpis izluščila štiri potencialne kandidate in najustreznejšega predlagala na podlagi pisnega dogovora in pogovora.
Le en direktor zdržal ves mandat
Na položaju generalnega direktorja se je od osamosvojitve dalje zvrstila že kopica imen. Ves mandat je na položaju zdržal le Marjan Rekar, ki je družbo vodil v obdobju 1993–1998.
Pozneje so bili na čelu železnic še Igor Zajec (1999-2000), Blaž Miklavčič (2000–2004), Boris Živec (2004–20005) in Jože Jurkovič (2005–2006). Nato je železnice začasno vodil nekdanji član poslovodstva Branko Omerzu, aprila 2007 je položaj nastopil Peter Puhan in ga zaradi prevzema funkcije prvega moža Dela zapustil novembra istega leta, ko je vodenje prevzel Tasičev predhodnik Tomaž Schara.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.