Branimirju Štruklju nov mandat na čelu konfederacije sindikatov javnega sektorja

Kot so iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) sporočili v izjavi za javnost po programsko-volilnem kongresu, med drugim ocenjujejo, da plačnega sistema, kot je bil uveljavljen leta 2008, ni več, prav tako ne izpolnjuje več predpostavke o enakem plačilu za primerljiva delovna mesta. "Tak, kot je, ne zagotavlja osnovne stabilnosti delovanja, ker številne deformacije in anomalije nujno prožijo stalne konflikte med zaposlenimi in delodajalci, zato smo sindikati javnega sektorja in vlada soočeni z dilemo, kako naprej," so zapisali v resoluciji.

V konfederaciji ob tem ocenjujejo, da bo razprava o prihodnosti plačnega sistema nihala med možnostjo, da se obstoječe anomalije odpravljajo v smeri obnovitve skupnih elementov in enotnosti na eni strani, na drugi strani pa se bodo pojavljali predlogi o odpravi obstoječega plačnega sistema in oblikovanju novega, drugačnega oz. o oblikovanju več med seboj avtonomnih plačnih sistemov. "Sindikati KSJS moramo v čim krajšem času jasno odgovoriti na to dilemo," so zapisali v resoluciji.

V konfederaciji napovedujejo, da bodo brezpogojno vztrajali pri spoštovanju zaveze iz dogovora z vlado, da mora biti o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju doseženo soglasje z reprezentativnimi sindikati. Vztrajali bodo tudi pri zahtevi, da se vsa delovna mesta ovrednotijo v kolektivnih pogodbah z uvrščanjem v plačne razrede in pri izpolnitvi še neuresničenih zavez vlade iz veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov.

Zahtevajo takojšnji dogovor o rednem, letnem načinu usklajevanja vrednosti plačnih razredov

Zahtevajo tudi takojšnji dogovor o rednem, letnem načinu usklajevanja vrednosti plačnih razredov glede na življenjske stroške in inflacijo ter da se istočasno zvišajo plače v spodnji tretjini plačne lestvice skladno z dogovorom o odpravi varčevalnih ukrepov, so med drugim zapisali v resoluciji.

V konfederaciji se zavzemajo tudi za obnovitev enakopravnega dialoga med socialnimi parterji. Po njihovem mnenju ima socialno partnerstvo v okviru ekonomsko-socialnega sveta (ESS) smisel le, če deluje kot osrednji prostor usklajevanja interesov delavk in delavcev, delodajalcev in vlade, ki so med seboj enakopravni. Vztrajali bodo tudi pri sklenitvi dogovora, da se po koncu postopka usklajevanja zakonov, ki so predmet socialnega dialoga na organih ESS, podpiše izjava o stopnji usklajenosti med socialnimi parterji. Ta izjava je obvezujoč del predloga, ki ga vlada vloži v zakonodajni postopek, so zapisali v resoluciji.

Med prednostnimi temami konfederacije na tem področju do leta 2026 so izpostavili sedem tem, to so ohranitev in nadaljnji razvoj javnega zdravstva, ki bo temeljil na enaki dostopnosti vseh do zdravstvenih storitev, oblikovanje demografskega sklada, ki bo skupno premoženje angažiral za zagotavljanje dostojnih pokojnin, oblikovanje predlogov za postopno skrajšanje tedenskega delovnika na 32 ur oz. 4 dni ob enakem plačilu ter zagotovitev stabilno financirane in vsem dostopne dolgotrajne oskrbe prebivalstva.

Zanje je me drugim pomembna tudi krepitev institucionalne, uredniške in finančne samostojnosti javnih medijev (RTV Slovenija in STA) ter zavarovanje interesov delavstva ob nujno potrebnih prilagoditvah družbe v boju proti podnebni krizi.