Katere knjige smo si najpogosteje izposodili in kakšna je bralna pismenost naših otrok?

Če na portalu Cobiss pogledamo seznam izposojenih knjig v mesecu avgustu ter izpustimo šolske učbenike in gradiva,  so med najvišje uvrščenimi večinoma dela slovenskih avtorjev. Na seznamu so se znašli Dolina rož, Leninov park in Virus Tadeja Goloba, Normalni ljudje avtorice Sally Rooney, Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, Pogodba kriminalni roman Mojce Širok, Devica, kraljica, vdova, prasica Erike Johnson Debeljak,  Đorđić se vrača Gorana Vojnovića in Zlagano življenje odraslih Elene Ferrante. 

Javna agencija za knjiigo je zadnjo raziskavo o bralnih navadah Slovencev izvedla  leta 2019, ko se je izkazalo, da se imata dobri dve tretjini anketirancev v populaciji od 18 do 75 let za bralce knjig. Več kot polovica jih je zatrdila, da so knjigo prebrali v zadnjem mesecu, dodatnih šest odstotkov pa, da so knjigo prebrali v zadnjih treh mesecih.  Med vsemi, ki so se imeli za bralce, jih je četrtina (25 %) navedla, da berejo tudi elektronske knjige.

Bralci so ocenili, da sta najpomembnejša dejavnika, ki sta vplivala na to, da so danes bralci, dva, in sicer družina – starši, sorodniki, domače okolje (45 %) in šola – šola, obšolske dejavnosti, fakulteta (36 %). Slaba polovica (48 %) bralcev je brala knjige samo v slovenščini (33 % vseh anketirancev). Med tujimi jeziki izrazito prevladuje angleščina. 

Kot so izpostavili na JAK, ob primerjavi podatkov o segmentaciji bralcev opazimo, da je bilo leta 2014 58 % anketirancev bralcev knjig, ki so v zadnjem letu dni prebrali vsaj eno knjigo, ki ni vezana na delo ali študij, leta 2019 pa je bilo takih nekaj manj, in sicer 51 %.  

Kakšna je bralna pismenost šolarjev? 

Med tistimi, ki imajo otroke, jih je dobra desetina (12 %) otrokom vsak dan brala na glas, dodatna slaba petina (17 %) pa večkrat na teden. Najpogostejši vir knjig za otroke so šolske in splošne knjižnice (59 % in 54 %), slaba polovica (47 %) staršev pa navaja (tudi) domačo knjižno zbirko, medtem ko jih dobra četrtina (26 %) knjige kupuje sproti.

Najpogostejši odgovor na vprašanje o razlogih za zavračanje knjig po mnenju JAK skriva različne druge razloge – pomanjkanje časa. Sledi odgovor "branje me ne zanima, ne privlači" (31 %). Med najmlajšimi (18–24 let) se kot razlog, zakaj ne berejo knjig, nadpovprečno pogosto pojavlja ukvarjanje z drugimi aktivnostmi (tudi gledanje televizije). Pri starejših od 50 let se značilno pogosteje pojavi odgovor "slab vid / zdravstvene težave"(15 %).  

Zanimalo nas je, kakšna je bralna pismenost naših šolarjev.  Na vprašanje, ali imajo kakšne ocene ali strokovne ugotovitve vzgojno-izobraževalnega kadra o bralni pismenosti v naših šolah, saj slišimo kar precej kritik o bralni pismenosti otrok v drugi in tretji triadi, pa tudi v srednjih šolah, v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja odgovarjajo, da iz nacionalnih preizkusov iz slovenščine, ki jih izvajajo v osnovni šoli, ne morejo neposredno sklepati zgolj o bralni pismenosti.  

PISA je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja v triletnih ciklih in zajema 15-letnike. Po podatkih zadnjega kroga raziskave PISA iz leta 2018 je dosežek bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov nad povprečjem držav OECD, so povedali v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja: "Za zdaj nimamo novejših podatkov iz mednarodnih raziskav. Naslednji cikel raziskave PISA bo leta 2022, torej bodo rezultati na voljo konec leta 2023."  

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS pa preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda. Zadnji krog raziskave PIRLS iz leta 2016 kaže nadaljnje izboljševanje bralne pismenosti četrtošolcev, pojasnjujejo. Konec leta 2022 pričakujejo rezultate PIRLS 2021, so dodali. 

Rezultati mednarodnih raziskav, kot sta PIRLS in PISA, kažejo, da so trendi dosežkov v državah v zadnjih desetletjih zelo različni. Raziskovalci pogosto ne morejo enoznačno razkriti ozadij tovrstnih trendov, ocenjujejo. 

Sklepi o vzrokih za ugotovljene (pozitivne ali negativne) spremembe so lahko le posredni in ob hkratnem zavedanju kompleksnosti odnosov med procesi, dejavniki in rezultati v vzgoji in izobraževanju. Kljub temu tovrstne raziskave z metodologijo, ki finančno učinkoviteje od drugih metod omogoča primerjave držav med sabo in v času, prinašajo pomembno dodano vrednost k razumevanju vzgojno-izobraževalnih procesov in njihovih rezultatov, so prepričani.  

Poteka evalvacijska študija, rezultate pričakujejo jeseni

Evalvacija poteka in izvaja se anketa o učinkih izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19 na ravneh osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja z vidika doseganja učnih ciljev in standardov znanja ter z vidika socialno-čustvenega odzivanja, v kateri bodo tudi učitelji slovenščine povprašani o doseganju učnih ciljev in standardov po izobraževanju na daljavo. Prvi rezultati bodo znani kmalu, letos jeseni, so sporočili.  

Kateri pa so sedanji ukrepi za izboljšanje bralne pismenosti in povečanje zanimanja za branje med mladimi?  

V Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja so izpostavili številne projekte, namenjene izboljšanju bralne pismenosti. Kot odgovarjajo v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja, je  Vlada Republike Slovenije decembra 2019 potrdila Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. Na osnovi potrjene Strategije je Vlada RS februarja 2021 imenovala Nacionalni svet za bralno pismenost, ki bo v okviru svojih nalog pripravil medresorski akcijski načrt. Ta bo temelj za nadaljnje ukrepe za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture.

Leta 2020 je računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji.  Podalo je vrsto priporočil za izboljšanje poslovanja. Priporočila za MIZŠ se nanašajo na razvoj šolskega knjižničarstva, aktivnosti implementacije Strategije, sledenje ciljem in kazalnikom za merjenje uspešnosti razvijanja bralne pismenosti otrok, ki bodo jasno usmerjeni v zviševanje ravni bralne pismenosti vseh otrok s posebnim poudarkom na prizadevanjih, da  bi imela RS čim manjše deleže otrok na najnižjih zahtevnostnih ravneh, ter ozaveščanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o pomenu bralne pismenosti otrok in udeleževanju strokovnih usposabljanj.  

Računsko sodišče je poudarilo tudi potrebo po nadaljnjih pripravah analitičnih podlag za načrtovanje izobraževalnih politik s kakovostnimi analizami sekundarnih in ozadenjskih dejavnikov, pri čemer se posebna pozornost namenja problematičnim področjem. Na MIZŠ smo ugotovili, da nekatere aktivnosti že izvajamo, in začeli načrtovati nadaljnje aktivnosti za upoštevanje priporočil, so še našteli.  

Izpostavili so tudi Novelo Zakona o knjižničarstvu iz decembra 2015, ki je je zagotovila normativno umestitev šolskih knjižnic v sistem vzgoje in izobraževanja, njihova vključitev v sistem COBISS pa bo prispevala sodobno tehnično podporo za organizacijo, načrtovanje in izvajanje njihovih nalog.

Stalno je treba skrbeti tudi za ozaveščanje in opolnomočenje strokovnih delavcev VIZ ter poudarjati, da je področje bralne pismenosti odgovornost vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, trdijo.  

Letos je državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025. Sprejem  tega strateškega dokumenta za naslednje petletno obdobje je pomembno, ker zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje položaja jezika v slovenski družbi, pa tudi osnovo za izvajanje javnih razpisov in sofinanciranje projektov na jezikovnopolitičnem področju, so med drugim navedli.