Bog nas namreč v teh dneh še posebej uči, nadaljuje Erniša, da vsak izmed nas lahko postane za nekoga žarek upanja in da vsak lahko prižge svetilko, ki bo razsvetlila pot domačinu in tujcu, tako kot je nekoč svetloba iz višav razsvetlila betlehemske poljane. Tudi med nami, čeprav bi lahko bilo marsikaj drugače, je namreč še vedno veliko nesrečnih, osamljenih, bolnih in revnih ljudi. Vsi ti si zaslužijo našo iskreno pomoč in pozornost.
Krščanski svet 25. decembra praznuje božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva in najbolj priljubljen cerkveni praznik, sicer pa zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran je v božični poslanici poudaril, da je božična skrivnost namenjena vsem, ki v srcu dobro mislijo. Dodal je, da se v teh dneh posebej "spominjamo bolnih, ostarelih, invalidov, vseh obupanih in zapuščenih, brezdomcev in jetnikov". Poudaril je tudi, da je kljub napredku na mnogih področjih sodobnega življenja veliko osebnih kriz ljudi, a tem Uran napoveduje novo upanje.
Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger pa je v božični poslanici zapisal, da noben krščanski praznik ni tako domač in ljudem tako blizu, kot božič. Kramberger je dodal, da božič nosi tri vsebine, in sicer, da je bog postal človek in se rodil kot človek; pobožanstvenje človeka in sveta, kot tretja vsebina pa Kramberger navaja človekovo srečo in veselje.
Polnočne maše
Ob božičnem prazniku bodo slovenski škofje že tradicionalno darovali več maš. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran bo na sveti večer v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval slovesno polnočno mašo. Sveto mašo v stolni cerkvi bo vodil tudi na božični dan, v ponedeljek. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger pa bo praznično sveto mašo daroval v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika na sveti večer, 24. decembra in na božični dan. Celjski škof Anton Stres bo na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v celjski stolnici sv. Daniela, v stolni cerkvi pa bo prav tako maševal dan kasneje, torej na božič.
Koprski škof Metod Pirih bo na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, na božič pa bo maševal v koprski stopnici Marijinega vnebovzetja. Murskosoboški škof Marjan Turnšek bo na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, prav tako pa bo sveta maša v stolnici na božični dan. Novomeški škof Andrej Glavan bo polnočno sveto mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu, maševal pa bo tudi na božič.
Kaj simbolizira božič?
Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa (otroka, tudi malega Boga); na ta dan se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje, ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno.
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta.
V skladu s prastarim običajem na sveti večer v mnogih slovenskih krajih tudi pokropijo in s kadilom pokadijo domačo hišo, med kropljenjem pa molijo rožni venec ali pojejo božične pesmi. Vrh praznovanja svete noči je polnočna maša ali polnočnica.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.