Polnočnica ali angelska maša je ena od treh maš praznovanja Kristusovega rojstva. Ljubljanski nadškof in metropolit je slovesno polnočnico daroval v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. "Zbrani smo, da obhajamo sveto božično noč. Zberimo torej svoje misli in umirimo svoje srce, odložimo svoje skrbi in vso težo življenja in se v sveti zbranosti potopimo v skrivnost svete noči."
Nadškof Rode je ob koncu poslanice izrazil željo, da bi ljudje na svetu živeli v miru in prijateljstvu.
Mariborski škof Franc Kramberger je danes mašo daroval v mariborski stolni cerkvi, koprski škof Metod Pirih pa v koprski stolnici. Ob božiču sta nadškof Rode in evangeličanski škof Geza Erniša v svojih božičnih poslanicah vernike pozvala k sočutju in dobroti ter jim zaželela vesele praznike.
Božič je najbolj priljubljen praznik med verniki
Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa (otroka). Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje, ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno. Na izbiro tega dneva pa naj bi po nekaterih domnevah kristjane spodbudil poganski praznik "rojstnega dneva nezmaganega sonca".
Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja. Božič spada med štiri zapovedane cerkvene praznike, ki so gibljivi in jih kristjani ne obhajajo vedno na nedeljo (vsi sveti, sv. Rešnje telo in kri, Marijino vnebovzetje), vendar se ni nobeden v krščanskem svetu razširil tako hitro kot božič. Okoli tega dneva so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Med prvo in drugo svetovno vojno je nastalo mnogo božičnih popularnih pesmi, med njimi tudi White Christmas v izvedbi Binga Crosbyja, ki je postala najbolje prodajana plošča vseh časov.
Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja. V večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije. Takrat nosi darila v nastavljene čevlje tudi italijanska dobra čarovnica Befana. Angleži se obdarujejo na Sveti večer in na štefanovo, 26. decembra. Takrat namreč praznujejo Boxing day. V srednjem veku so namreč bogataši ostanke pojedine spravili v škatlo (ang. box) in jih podarili služabnikom, duhovniki pa so na ta dan včasih spraznili skrinjice za miloščino in denar darovali revežem. Običaj se je obdržal, le da se sedaj obdarujejo predvsem prijatelji. Kar se tiče obdarovanja so na najboljšem otroci iz nekdanjih (katoliških) socialističnih držav, torej tudi slovenski. V času socializma jih je obdaroval dedek Mraz na silvestrovo, po političnih spremembah pa jim darove prinašata še dva decembrska darovalca, Miklavž in Božiček.
