"Sestre in bratje v Kristusu, spet je med nami božični večer. Praznični zvonovi pojejo slavo Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Pa vendar to ni dovolj. Božič mora trajati tudi takrat, ko sveče dogorijo in ko pojemo potico. Trajati mora zaradi vseh tistih, ki niso tako srečni kot mi. Trajati mora zaradi tistih, ki so bolni, nesrečni, prezrti, siromašni. Bomo zmogli moči, da jih bomo vsaj v teh praznikih razveselili, sprejeli medse, prisluhnili njihovim življenjskim zgodbam? Morali bi. Kajti, če naše besede in naša dejanja v svet, v katerem živimo, ne prinašajo luči, povečujemo temo. Božje rojstvo pa je nasprotje teme. To je rojstvo ljubezni in luči, zaradi katere je mati Terezija zmogla izreči in udejaniti tiste lepe besede, da mora biti na naših ustnicah vedno nasmeh. Nasmeh za vsakega otroka, ki mu pomagamo, za vsakega človeka, za katerega skrbimo ali ga zdravimo. Velika zmota bi namreč bila, če bi nas skrbelo zgolj to, da jim damo zdravila, dati jim moramo tudi srce. V želji in iskrenem upanju, da bomo to tudi zmogli in da bomo udejanili vse tisto, kar ta svet potrebuje za današnji in jutrišnji lepši dan, vam vsem želim vesel in blagoslovljen Božič in srečno ter uspešno novo leto 2004."
