Boštjančič: Zmanjšal se bi črni trg, višina najemnin pa bi padla

Finančni minister Klemen Boštjančič je na vprašanje, ali z obdavčitvijo kaznujejo vse tiste, ki so delali, varčevali in se odrekali dopustu, saj bodo zdaj morali plačati še davek, odgovoril, da so tovrstne pomisleke ves čas pričakovali in jih premlevali. Povedal je, da je  obdavčitev nepremičnin v Sloveniji ena najnižjih OECD-ja. "Mi imamo visoko obdavčitev dela in nizko obdavčitev premoženja," je pojasnil. S temi izhodišči naslavljajo prav to pri čemer se mu zdi zelo pomemben tudi podatek, da prva nepremičnina ne bo obdavčena. "Na drugi strani, ni nobena skrivnost, da se v Sloveniji nobena nepremičnina, ravno zaradi davčne politike, ki jo imamo, v veliki meri uporablja za naložbe, torej ljudje, ki imajo presežna sredstva, jih že vrsto let vlagajo v nepremičnine, ker so te nepremičnine tudi nizko obdavčene," je povedal.

Analize, ki so jih na ministrstvu pripravili, so bile, kot pravi, zelo natančne, naredili pa so tudi vrsto simulacij. "Najprej smo se pogovarjali o tem, kaj sploh je tisto premoženje, ki ga je smiselno obdavčit, prišli smo do tega, da so to presežne nepremičnine. Prva tako ne bo obdavčena druga in vse naslednje pa," je povedal. Poudaril je, da gre pri 1,45 odstotka le za predlog, saj govorijo šele o izhodiščih, saj zakonskih predlogov še nimajo. "Davek se bo izrazito znižal v primeru, da bo lastnik nepremičnino oddajal. V veliko primerih pa bo davek celo znašal nič," je še povedal. 

Na vprašanje zakaj se obdavčitev ne začne pri tretji nepremičnini je minister odgovoril, da verjame, da ljudje, ki imajo veliko nepremičnin spadajo med bogatejše prebivalce. "En del ljudi davek prizadene, ti ljudje pa so že začeli ali pa bodo v naslednjih tednih v veliki meri tudi začeli preko medijev izražati demagogijo," je dodal. "Zidanice se štejejo kot kmetijski objekti, ki ne bodo obdavčeni, če pa so bili ti objekti tekom let preoblikovani v stanovanjske objekte, pa bodo obdavčeni glede na vrednost, ki jo ima Geodetska uprava RS, tovrstni objekti pa imajo običajno zelo nizko vrednost, tudi če ljudje tam živijo, seveda ne bodo plačali nepremičninskega davka," je pojasnil. 

Boštjančič je razložil, da je 1,45 odstotka vrednosti nepremičnine, kot naj bi znašal davek na vsako naslednjo nepremičnino, bil izračunan na podlagi dejanskih primerov. "Analizirali smo nepremičninski trg in na drugi strani višino tržnih najemnin, na podlagi tega pa smo izračunali, da bi bila ob tej stopnji cela vrsta nepremičnin, pri katerih bi se davek izničil s tem, ko bodo ljudje dajali nepremičnino v najem," je povedal.

Verjame, da bodo s tem ukrepom naslovili stanovanjsko politiko in da bi s tem dosegli večje število stanovanj na trgu. Del premožnih uporablja investicije v nepremičnine kot enega davčno najugodnejših naložb. "Želimo, da veliko nepremičnin, ki so prazne, služijo svojemu osnovnemu namenu, torej da jih dajo lastniki v najem," je povedal in dodal, da bi tako na trg prišle številne nepremičnine. 

"Ves čas te vlade poslušamo o visoki obdavčitvi dela in nizki obdavčitvi premoženja in točno to naslavljamo. Ves dodaten prihodek, ki bo pritekel v proračun zaradi dodatnega davka, ga bomo preusmerili v znižanje obdavčitve dela, v celoti," je povedal. "Če bi obveljala 1,45 odstotna obdavčitev, se ocenjuje, da bo ta znesek dobrih 600 milijonov evrov. Ves ta znesek pa bomo preusmerili v razbremenitev dela, ki pa je možna skozi več različnih načinov," je pojasnil. Razbremenitev dela je možna na način spremembe dohodninske lestvice, minister je mnenja, da so spremembe potrebne predvsem v višjem in srednjem razredu. "Samo primer je, da bi vsakemu, ki je v rednem delovnem razmerju, dali dodatno davčno olajšavo v višini 2.000 evrov letno. To bi za nekoga, ki ima minimalno plačo, pomenilo 300 evrov neto več, za nekoga, ki je ima povprečno plačo 500 evrov več,"  je pojasnil.