Izvolili so tudi ostale člane predsedstva, med drugim sta bila za podpredsednika izvoljena Jože Trontelj in Kajetan Gantar, za glavnega tajnika pa Matija Gogala. Akademik Boštjan Žekš, rojen 26. junija 1940 v Ljubljani, je redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti in redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik v Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in dekan Fakultete za znanost v okolju v Novi Gorici.
Žekš je postal izredni član Akademije 23. junija 1987, redni član pa je od 30. maja 1991. Od oktobra 1994 je tudi načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede v III. razredu SAZU in tajnik III. razreda od 7. maj 1996. Posveča se raziskovalnemu delu na področju teoretične fizike in biofizike. Skupaj s sodelavci je v mednarodnih strokovnih časopisih objavil več odmevnih del o strukturnih faznih prehodih v kristalih, feroelektričnih kristalih z vodikovimi vezmi, faznih prehodih v tekočih kristalih, lastnostih feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov ter o elastičnih lastnostih bioloških membran in o faznih prehodih v njih. Prispeval je k boljšemu razumevanju statičnih in dinamičnih lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel teoretski model za popis lastnosti feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov in skupaj s sodelavci pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvnih celic.
Skupaj z Robertom Blincem je avtor monografije Soft modes in ferroelectrics and antiferroelectrics, ki je izšla leta 1974 pri založbi North Holland v Amsterdamu in bila kasneje prevedena v ruščino in kitajščino. Imel je več predavanj na mednarodnih in evropskih strokovnih srečanjih s področja feroelektrikov in tekočih kristalov ter biofizike. V letih 1972 in 1973 je bil štipendist Humboldtove ustanove na strokovnem izpopolnjevanju na univerzi v Frankfurtu na Maini v Nemčiji, v letih 1973 do 1975 in 1980 pa je bil zaposlen kot redni profesor na univerzi v Recifu v Braziliji. V zadnjem obdobju je bil na daljših strokovnih obiskih na oddelkih za fiziko na univerzah v Saarbruecknu in v Muenchnu v Nemčiji, V Colchestru v Angliji in v Ameinsu v Franciji.
Prejel je nagrado sklada Borisa Kidriča leta 1980, Kidričevo nagrado skupaj z Adrijanom Levstikom leta 1988 in nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo skupaj s Sašo Svetino leta 1993.
