Tožilec za Kaničevo predlaga zapor

Tri leta in pol po smrti 12-letnega Bora Nekrepa bo najverjetneje v ponedeljek, 24. oktobra, razsodba o domnevni odgovornosti mariborskih zdravnikov Zlatke Kanič in Roberta Pogorevca za njegovo tragično usodo. Obtožena sta povzročitve smrti iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Obtožena zanikata krivdo in trdita, da sta za dečka naredila vse, kar je bilo v njuni moči.

Na sojenju je na Okrožnem sodišču v Mariboru kot zadnja priča danes nastopil direktor Kliničnega centra Maribor Gregor Pivec. Na vprašanje zagovornice Kaničeve Nine Zidar Klemenčič, ali je bil to noč na voljo zdravnik, ki bi lahko pacienta spremljal na nujnem prevozu v Ljubljano, ni jasno odgovoril. Skliceval se je na pravilnike, po katerih je bila takrat organizirana dežurna služba.

Tožilec Darko Simonič je v zaključnem govoru ponovil, da je odgovornost Pogorevca manjša od odgovornosti Kaničeve, zato zanj predlaga nižjo kazen. Za zdravnico predlaga leto in šest mesecev zapora, za drugoobtoženega, za katerega meni, da je le gasil požar, ki ga je za seboj pustila Kaničeva, pa je predlagal dva meseca pogojne zaporne kazni. Sicer je dopustil možnost, da se kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti prekvalificira v malomarno zdravljenje s posledico smrti, česar prejšnji kazenski zakonik ni poznal. V tem primeru je za zdravnico predlagal 11 mesecev zapora.

Prepričan je tudi, da bi imel Bor Nekrep ob primernem zdravljenju v Mariboru mnogo večjo možnost za preživetje. "Zaradi opustitve nujnih ukrepov pa ni imel nobene možnosti za to," je dejal. Še posebej to po njegovih besedah velja za Kaničevo, ki kljub povišani ravni amoniaka v dečkovi krvi ni ukrepala. "Bor je imel redko bolezen, a to ne opravičuje dejstva, da ni ničesar storila." Imela naj bi malomarni odnos tako do otroka kot do njegovih staršev, diagnoze Reyevega sindroma, s katero se zagovarja, pa naj bi se domislila šele nekaj mesecev po dogodku.

"Borova smrt je bila posledica izrazite malomarnosti, oholega obnašanja in neupoštevanja medicinske etike," je dodal odvetnik Andrej Pitako, ki zastopa Borove starše. "V tem postopku se je pogosto pojavila beseda 'običajno', da se je nekaj delalo po običajnem postopku. Dolžnost sodišča je, da zagotovi, da takšni primeri ne bodo nekaj običajnega, da smrt nedolžnega otroka ne bo nekaj običajnega," pa je dejal oče pokojnega Matjaž Nekrep.

Obramba: Primerna je le oprostilna sodba

Obramba je poudarila, da si tudi medicinska stroka ni enotna, kakšno naj bi bilo zdravljenje v Borovem primeru, prav tako so si nasprotna mnenja, kakšna je bila možnost njegovega preživetja.

Odvetnica prvoobtožene Nina Zidar Klemenčič je njihove trditve zanikala in ponovila, da je zdravnica za otroka naredila vse, kar je bilo v tistem trenutku možno. Zato bi bila po njenem mnenju primerna le oprostilna sodba. "Kazenski postopek ni mesto za sojenje slovenskemu zdravstvenemu sistemu," je poudarila. Po njenih besedah nikakor ni mogoče najti vzročne zveze med domnevno opustitvijo ukrepov in nastalo posledico, kar sta med drugim zatrdila tudi sodna izvedenca. "Če smo sposobni iz postopka izločiti čustvene in javnomnenjske sodbe, obsodba ni mogoča."

Za Pogorevca, ki je Bora prevzel naslednje jutro po nočni obravnavi pri Kaničevi, je tožilec po drugi strani zahteval le dva meseca zaporne pogojne kazni s poskusno dobo enega leta, saj naj bi bila največja škoda za Borovo zdravje narejena že pred njegovih prihodom. Tožilec je prav tako izpostavil drugačen odnos tega zdravnika do družine Nekrep. Njegov odvetnik Rok Petrič se je s tožilcem strinjal in poudaril, da v ravnanju Pogorevca ni moč najti vzroka za posledico, ki je predmet obtožbe. Tako kot Zidar Klemenčičeva je poudaril, da je o sodbi treba presojati na podlagi prava, ne pa "čustvenosti, odmevnosti ali celo razvpitosti tega primera".

Medtem ko Kaničeva danes na sodišču ni želela ničesar dodati, se je Pogorevc oglasil in poudaril, da imata zdravnik in bolnik vedno isti cilj - ozdravitev. "Zdravnik mora bolnika obravnavati kot sebi enakega, bolnik pa v njem ne sme videti vsemogočnega," je dejal.

Neukrepanje in aroganten odnos?

Čeprav sta na zatožni klopi dva, se je proces vrtel predvsem okoli prvoobtožene Kaničeve, ki ji Borovi starši očitajo predvsem neukrepanje spričo očitno previsoke stopnje amoniaka v dečkovi krvi in aroganten odnos.

Bora Nekrepa je na intenzivni terapiji prevzela 12. marca 2008 zvečer. Nekaj po polnoči je naročila še zadnje izvide, ki so pokazali močno povišano stopnjo amoniaka, a se ni odločila za terapijo. Na jutranjem sestanku je bolnika prevzel Pogorevc in se odločil za prevoz v Ljubljano, ki pa je bil izvršen šele okoli poldneva. Po osmih dneh je Bor v Ljubljani umrl zaradi možganskega edema.

Kaničeva, ki ima v pediatriji dolgoletne izkušnje, se zagovarja, da je pri Boru, ki je imel prirojeno presnovno motnjo, sklepala na Reyev sindrom, kjer terapija z glukozo ni potrebna. V zagovoru na prejšnjih obravnavah je zatrdila, da prevzema odgovornost za napačno diagnozo, nikakor pa naj ne bi bila malomarna pri svojem delu. Glede arogantnega odnosa pravi, da bi se starša lahko pogovorila z njo, "če bi vztrajala".

'Da se nikomur drugemu ne bi zgodilo kaj takega'

Sodna praksa je na tem področju v Sloveniji še razmeroma šibka. Vsekakor pa nobeden od primerov ni tako odmeval v javnosti, kar je predvsem zasluga Borovih staršev, ki sta s pritiskanjem na pristojne institucije in podrobno seznanitvijo medijev s to zadevo porinila stvari naprej. Za to sta Matjaž in Tatjana Nekrep po eni strani deležna kritik, češ da jim ta "medijski cirkus" ne bo povrnil otroka, po drugi strani pa pohval za vztrajnost in pogum, s katerim sta se postavila po robu zdravnikom, ki so v Sloveniji dolgo časa veljali za "bogove v belem".

"Naš edini namen je, da se nikomur drugemu ne bi zgodilo kaj takega, kot se je zgodilo našemu Boru," je vseskozi poudarjal Matjaž Nekrep. "Vse, kar smo mi povedali, se je izkazalo za resnico. Okoli te suhoparne resnice, da v 19 urah Boru ni nihče pomagal, da ni dobil nobenega zdravila, se ustvarja velik šum zgodb in zgodbic, ampak to so zgodbe in zgodbice," je dodal. "Nam kazen ni pomembna v absolutnem smislu, važno pa je, da je tako dejanje označeno kot nedopustno."

Primer je med drugim razkril razmere, ki vladajo v mariborskem kliničnem centru, ki je očitno kadrovsko podhranjen. Družina Nekrep je zoper zavod vložila odškodninsko tožbo, ki se je tik pred začetkom sodnega procesa končala z mediacijo in poravnalnim dogovorom. Še vedno traja postopek na Zdravniški zbornici Slovenije, katere postopki ugotavljanja krivde zdravnikov so po mnenju zakoncev Nekrep prepočasni in pristranski.