Bošnjak vztraja: KPK je sprejela ugotovitev, ki si jo je želela, ne, ki bi jo smela

Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto, je po več mesecih ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Kot smo poročali pred dnevi, so v postopku namreč ocenili, da bi moral delodajalcu - torej Banki Slovenije - sam predložiti listine in pojasnila, s pomočjo katerih bi se dalo jasno zavrniti očitke o domnevnem neplačevanju davkov pri oddajanju nepremičnine. A tega ni storil, zato sum, ki se je pojavil na podlagi poročanja medijev, in sicer da naj bi stanovanje v Ljubljani oddajal na črno ter tako utajil davek, ostaja.

Se je pa zdaj odzval tudi Bošnjak. Ta s pomočjo odvetnikov še vedno vztraja, da delodajalec takih podatkov ne more zahtevati in da je zato tudi v zaključkih KPK vrsta nepravilnosti. "KPK je sprejela ugotovitev, ki si jo je želela, ne ugotovitve, ki bi jo smela," sporoča Bošnjak. Še več, obrnil se je tudi na sodišče, od katerega je zahteval celo začasno odredbo zadržanja javne objave dokumentov KPK, a je bil v tem delu neuspešen. Vseeno pravi: "Do končnega izreka sodišča je pravno preuranjeno in z mojega vidika tudi izrazito nepošteno oblikovati zame škodljive zaključke, vsekakor tudi s strani Banke Slovenije."

"Biti viceguverner je zelo zelo visoka funkcija, v bistvu druga najvišja funkcija v bančnem sistemu," pa viceguvernerju žuga prvi mož KPK Boris Štefanec.

Vse skupaj se je sicer začelo maja letos, ko je v javnost prišla informacija, da naj bi Bošnjak stanovanje na Grablovičevi ulici v Ljubljani leta oddajal na črno in tako državo prikrajšal za nekaj tisoč evrov davka.

Na te navedbe se je takoj odzvala tudi Banka Slovenije, ki je od Bošnjaka zahtavela pojasnila in seveda tudi dokazila. Bošnjak jim je sicer predložil kar nekaj dokumentov, vseeno pa iz njih očitno ni jasno izhajalo, ali je davek plačeval redno, vsako leto, ampak samo, da je imel v tistem trenutku poravnane vse davčne obveznosti. Torej bi se lahko, kar se je neuradno menda tudi zgodilo, samoprijavil in Finančni upravi RS (Furs) naknadno, po medijskem razkritju, plačal davek za nazaj skupaj z obrestmi. Zato je Banka Slovenije za pomoč prosila KPK.

"V skladu s tem smo seveda ugotovili, da se to enostavno za viceguvernerja Banke Slovenije ne spodobi, zato smo mu v skladu z našim zakonom očitali neintegritetno ravnanje," je pojasnil Štefanec.

KPK je od Fursa pridobila tudi informacije o tem, kdaj oziroma kako je Bošnjak dejansko plačal davek od oddaje, a se s tem niso ukvarjali, saj to ni v njihovi pristojnosti, bodo pa vse te podatke predali njegovemu delodajalcu. Ta se bo na seji sveta, predvidoma januarja, odločil, ali konkretna ravnanja predstavljajo hujšo kršitev. Če ugotovijo, da ja, bodo o tem obvesti Državni zbor, kar verjetno pomeni konec Bošnjakove kariere na Banki Slovenije.