Bošković: V krizo sta nas popeljala sebičnost in pohlep

Pravoslavni kristjani iz večine pravoslavnih cerkva praznujejo božič – praznik Jezusovega rojstva. Pričakali so ga z običajem zažiganja hrastovih polen in obiskom polnočnice. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković je v voščilu izpostavil pomoč drugim – z njo se bomo po njegovih besedah lahko izkopali tudi iz krize.

V krizo sta nas po Boškovićevih besedah pripeljala sebičnost in pohlep. "Naš svet je sebičen in nepravičen; na enem koncu sveta štejejo bogastvo v tisoč milijardah, na drugem se dušijo v krizi in revščini," je dejal. Kot je poudaril, nas novorojeni Božji sin vabi, da svoje bogastvo delimo z drugimi. "S tem bomo kupili in pridobili največje bogastvo, ki ga danes potrebujeta posameznik in družba – človečnost in pravičnost," je prepričan.

Največ pravoslavnih vernikov se je včeraj zbralo na osrednji maši v Ljubljani

Slovenski verniki so praznik danes obeležili z božičnimi liturgijami po vsej državi, v Ljubljani jo je vodil Bošković.

To, da praznik zaradi uporabe drugačnega koledarja obeležujejo pozneje kot večina kristjanov, po Boškovićevih besedah za sam praznik ni pomembno. "Mogoče je po svoje dobro, da se umaknemo od tega hrupnega, množičnega praznovanja, ki se bolj dogaja v velikih trgovskih centrih kot v domovih. Smo malo bolj odmaknjeni in lahko praznujemo bolj potiho," je dejal.

V nekaterih pravoslavnih cerkvah namreč v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.

Istočasno kot verniki Srbske pravoslavne cerkve tako božič praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

Praznujejo tudi po svetu

Tudi pravoslavni kristjani po svetu so danes s slovesnimi liturgijami obeležili božič.

Božično liturgijo v stolni cerkvi v Beogradu je vodil srbski patriarh Irinej, udeležili pa so se je tudi številni politiki. Patriarh je v svoji poslanici Srbe na Kosovu pozval, naj kljub težavam in "tragičnim dogodkom" vztrajajo na svojih domovih in na zemlji svojih prednikov.

Bolj spravljivo je ob pravoslavnem božiču, ki ga preživlja na Kosovu, govoril srbski predsednik Boris Tadić. Ta je Srbom, Albancem in vsem drugim ljudem po svetu zaželel mir in razumevanje. "Srbi, Albanci in predstavniki mednarodne skupnosti moramo razumeti, kaj je naše poslanstvo in naša vloga; da razumemo eni druge, da eni druge podpiramo, da zagotovimo varno življenje otrokom, ki bodo prišli za nami, neodvisno od vere in od nacionalne pripadnosti," je poudaril.

Tadić božič praznuje v pravoslavnem samostanu Visoki Dečani, današnji praznični liturgiji pa so prisostvovali tudi poveljnik Kforja Erhard Drews, vodja misije EU na Kosovu (Eulex) Xavier de Marnhac ter predstavnik EU na Kosovu Fernando Gentilini.

Božič praznujejo tudi pravoslavci v Rusiji. V Moskvi je ruski patriarh Kiril pozval oblasti, naj se drugače odzovejo na množične proteste, ki so izbruhnili po spornih decembrskih parlamentarnih volitvah. "Primerno izpeljani protesti naj vodijo k prilagajanju politike," je dejal Kiril.

V Črni gori je metropolit Metropolije črnogorsko-primorske Amfilohije samooklicano Črnogorsko pravoslavno cerkev (CPC) ob tej priložnosti označil kot "navadno sekto" in njene pripadnike pozval, naj se vrnejo pod okrilje Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki so ji pripadali že njihovi predniki. Kanonsko nepriznana CPC je nastala v času napetosti s Srbijo v okviru režima zdaj že pokojnega predsednika Slobodana Miloševića, črnogorskim oblastem pa je služila tudi med poznejšim bojem za neodvisnost. Verske praznike cerkvi, CPC na eni in SPC na drugi strani, praznujeta ločeno, pri tem pa vsakič znova prihaja do medsebojnih obtoževanj.

Kopti v Egiptu so prisiljeni letošnji božič, prvi po padcu režima Hosnija Mubaraka, praznovati ob strogih varnostnih ukrepih. Kristjani, ki v Egiptu predstavljajo okoli 10 odstotkov prebivalstva, so bili namreč v preteklih mesecih že večkrat žrtve krvavih napadov islamskih ekstremistov.