Boško Šrot in Igor Bavčar – od pripravnika in publicista do obsojenca

Boško Šrot, po izobrazbi pravnik, je svojo dolgoletno kariero leta 1981 začel kot pripravnik na Občini Laško. V Pivovarno Laško je prišel na povabilo takratnega direktorja družbe Toneta Turnška. Leta 2005 je na čelu pivovarne zamenjal Turnška, ki se je po dobrih 24 letih vodenja upokojil. Vodenje pivovarne je prevzel v času, ko je družba prosperirala. Leto pred tem je Pivovarna Laško prevzela ljubljansko Pivovarno Union.

Naslednja leta je sledilo lastninjenje pivovarne. Kmalu se je razkrilo, da je lastnik Infond Holdinga, ki je postal večinski lastnik Pivovarne Laško, slamnato podjetje Kolonel, ki je imelo v Šiški svoj poštni nabiralnik, njegova lastnica pa je bila do takrat povsem neznana oseba Danijela Rakovič. Še več – izkazalo se je, da je lastnik Kolonela v resnici podjetje Atka Prima, ki je v lasti Boška Šrota in njegove žene Anice. Šrot pa ni imel deležev le v Pivovarni Laško, pač pa še v Mercatorju, Fructalu, Radenski in dveh časopisnih hišah – Delu in Večeru.

Za vse nakupe se je Šrot zadolževal. NLB je Infond Holdingu zavrnil podaljšanje kredita, podobno pa so na Šrota pritisnile tudi druge banke upnice, ki so zahtevale njegov odhod iz pivovarne. Julija 2009 je nadzorni svet pivovarne s Šrotom sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata, ki bi se sicer iztekel novembra 2010. Zamenjal ga je Dušan Zorko, takratni prvi mož Pivovarne Union.

Bavčar, prvi minister za notranje zadeve

Igor Bavčar je diplomiral na Fakulteti za družbene vede. V začetku 80. let je aktivno deloval v publicistiki. Bil je urednik Tribune, Časopisa za kritiko znanosti, založbe KRT, leta 1986 je postal direktor računalniškega podjetja Ada Graf, d. o. o., ki ga je uspešno vodil do leta 1988, ko je ustanovil in do demokratičnih sprememb leta 1990 vodil Odbor za varstvo človekovih pravic, je zapisano na straneh Istrabenza.

V prvi slovenski vladi je bil od leta 1990 do 1993 minister za notranje zadeve. V letu 1991 je v vladi Republike Slovenije vodil vladni projekt osamosvojitve Slovenije, v junijski vojni leta 1991 pa je vodil glavni štab slovenskih oboroženih sil. Od leta 1993 je bil poslanec v državnem zboru Republike Slovenije, 29. oktobra 1997 pa ga je državni zbor izvolil za ministra brez resorja, zadolženega za evropske zadeve. Na tem mestu je bil do 7. junija 2000. Na državnozborskih volitvah 5. novembra 2000 je bil izvoljen za poslanca na listi Liberalne demokracije Slovenije (LDS).

Državni zbor ga je 30. novembra 2000 vnovič izvolil za ministra za evropske zadeve. V vladi je vodil ministrsko koordinacijo za vzpostavitev južne meje in vladni odbor za državno upravo in javne zadeve. S 1. junijem 2002 je prevzel mesto predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz.

Sporni posli pri prodaji delnic Istrabenza

Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Šrota in Bavčarja spoznal za kriva očitanih kaznivih dejanj v zvezi s preprodajo delnic Istrabenza.

Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza, je bila vložena avgusta lani. Razdeljena je na dva dela. Prvi del je glede spornih poslov Pivovarne Laško in Istrabenza, drugi pa se nanaša na Šrotove sporne menedžerske prevzeme laške pivovarne. V prvem sklopu sojenja so poleg Šrota na zatožno klop sedli še Bavčar, Nastja Sušinski in Kristjan Sušinski.

Kazniva dejanja, ki jim jih očita obtožnica, naj bi se zgodila leta 2007. Takrat naj bi Pivovarna Laško prodala 7,3-odstotni delež Istrabenza hčerinski družbi Plinfin, nato naj bi pivovarna prodala Plinfin za zgolj 7500 evrov Sportini, ta pa pozneje za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Microtrust naj bi nato prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini. S tem naj bi bila laška pivovarna oškodovana za dobrih 25 milijonov evrov.