Ivo Boscarol je v obliki donatorske pogodbo Gasilski zvezi Slovenije (GZS) nakazal 1,47 milijona evrov 24. oktobra. Denar si bodo razdelile organizacije prostovoljnih gasilcev na podlagi kriterija sodelovanja prostovoljcev pri gašenju požara. "Zbiranje podatkov o prisotnih gasilcih je trajalo kar nekaj časa, zato se vsem udeleženim opravičujem za čakanje na donacijo, a treba je bilo narediti tudi koncept in legalno osnovo za nakazilo," je Boscarol zapisal v sporočilu za javnost.
Kot je pojasnil, se je z donacijo želel zahvaliti gasilcem za trud in jih spodbuditi, da bodo zdržali "v peklenskih razmerah": "Donacija ni imela namena posegati v obstoječi način in koncept prostovoljnega gasilstva v Sloveniji ali ga spreminjati v plačane intervencije, ampak prispevati po svojih močeh ter motivirati tudi druge, da bi prispevali sredstva za dodatno motivacijo tistim, ki so s svojim trudom ohranili vsa človeška življenja ter prav vse hiše na Krasu."
Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije je požar, ki je na Krasu divjal med letošnjim 17. julijem in 1. avgustom, zajel 3707 hektarjev površin, od tega 2902 hektarja gozdov. Boscarol in njegova hči Taja Boscarol sta že med požarom napovedala, da bosta izkazala solidarnost gasilcem. "K vsemu, kar bo dala vlada, bom dodal enak znesek. Lahko bo to petsto tisoč, milijon, dva milijona, ne vem, koliko bo, toliko bom pač dal zraven," je dejal Boscarol.
Gasilci skupaj dobili šest milijonov evrov
GZS je 24. oktobra gasilskim društvom in zvezam, ki so sodelovali na poletni intervenciji gašenja požara na Krasu, v podpis poslala pogodbe za sofinanciranje stroškov intervencije. Skupaj bodo udeležena društva prejela več kot 5,8 milijona evrov iz različnih virov, so sporočili z gasilske zveze.
Podpisali so dve pogodbi z ministrstvom za obrambo oz. z upravo za zaščito in reševanje. Prva je bila namenjena pokrivanju intervencijskih stroškov prostovoljnih gasilskih organizacij v višini dobrih 2,7 milijona evrov. Druga pogodba je zajemala pokrivanje sredstev za dodatno opremljenost oziroma izboljšanje delovanja prostovoljnih gasilskih organizacij v višini nekaj manj kot 1,5 milijona evrov.
Tudi donacija Iva Boscarola, torej slabih 1,5 milijona evrov, bo namenjena za dodatno opremljenost oziroma izboljšanje delovanja prostovoljnih gasilskih organizacij.
Poleg navedenih sredstev je GZS zbrala donacijska sredstva za pomoč pri nakupu nove opreme v vrednosti 811.829 evrov, kamor so všteta nakazana sredstva podjetij, donacij preko SMS-sporočil in televizijske oddaje Stopimo skupaj za slovenske gasilce.
Prostovoljna gasilska društva bodo v skladu z vsebino pogodb deležna še sofinanciranja za vzdrževanje osebne zaščitne opreme, nakup goriva in maziv, za nadomestilo poškodovane oziroma uničene opreme, dodatno opremljenost oz. izboljšanje delovanja PGD ter za pomoč pri nabavi nove gasilske opreme.
Delodajalci pa bodo prejeli sredstva za stroške odsotnosti z dela gasilcev, za kar je namenjenih 613.260 evrov.
GZS se ob tej priložnosti zahvaljuje slovenski vladi, Ivu Boscarolu in vsem ostalim donatorjem in posameznikom, ki so na kakršen koli način darovali sredstva za gasilce.
V boju z ognjem več kot 200.000 ljudi
V najobsežnejši in najzahtevnejši intervenciji se je letošnjega julija na Krasu z ognjem soočilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 369 pripadnikov enot Rdečega križa, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in 73 članov ekip nujne medicinske pomoči. Iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč pa so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.
Kras ni dosegel praga za odobritev pomoči iz Solidarnostnega sklada EU
Končna ocena škode zaradi požara, ki jo je navedla vlada, je 26,88 milijona evrov. Ta po navedbah vlade ne dosega praga za odobritev pomoči iz Solidarnostnega sklada EU. Prag za odobritev pomoči iz sklada za Slovenijo znaša 279,4 milijona evrov.
Kot so pojasnili na vladi, je prag za odobritev pomoči iz omenjenega evropskega sklada določen po kriterijih uredbe, v skladu s katero naravna nesreča velja za hudo, če povzroči neposredno škodo, ki je ocenjena na več kot tri milijarde evrov ali predstavlja več kot 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države prejemnice.
Slovenija tako vloge za koriščenje pomoči Solidarnostnega sklada EU ne bo posredovala Evropski komisiji, so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.
KOMENTARJI (513)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.