V tožbi za izterjavo deviznih hranilnih vlog od banke v višini približno 280 milijonov mark brez obresti, bo bosanske varčevalce nekdanje LB poleg mreže mednarodnih odvetniških pisarn in desetih bosanskih odvetnikov zastopala tudi dunajska odvetniška pisarna Dorda Bugger in Jordis.
Odvetniki bosanskih varčevalcev bodo skušali rešitev najprej doseči v neposrednih pogajanjih z Ljubljansko banko in Novo Ljubljansko banko (NLB), nato pa se bodo vključili v mednarodni posredniški proces pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave, za kar so se pogajalci držav naslednic nekdanje SFRJ dogovorili na dunajskih pogajanjih. V skrajnem primeru pa naj bi zoper Ljubljansko banko vložili tožbe v Avstriji in nekaterih drugih evropskih državah. Vse to nameravajo storiti čimprej, še pred vstopom Slovenije v EU, navaja Delo.
Po mnenju dunajskih odvetnikov je najpomembnejši argument tožbe odlok o delitvi LB iz leta 1994 in prenos njenih sredstev na NLB, kar naj bi predstavljalo diskriminatorno razlastitev, ki ne more veljati za območja izven Slovenije, še piše Delo. Slovenija pri vprašanju starih deviznih vlog vztraja pri teritorialnem načelu - da torej vsaka država poskrbi za varčevalce katerekoli banke, domače ali tuje, ki imajo stalno prebivališče na njenem ozemlju. Predvsem Hrvaška in BiH, kjer je največ upnikov nekdanje LB, pa temu nasprotujeta.
V skladu z okvirnim nasledstvenim sporazumom, podpisanim junija letos na Dunaju, se bodo pogajanja o starih deviznih hranilnih vlogah nadaljevala pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Slednja je za posrednika že imenovala nekdanjega guvernerja švicarske narodne banke Hansa Meyerja. Datum nadaljevanja pogajanj o deviznih vlogah sicer še ni določen, predvidoma pa bo do njih prišlo jeseni. Člane strokovne skupine, ki se bo o tem pogajala v imenu Slovenije, naj bi finančno ministrstvo in Banka Slovenije izbrala v prihodnjih dneh.
