Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu bo 10. julija obravnaval primer varčevalcev Ljubljanske banke v BiH. Gre za vnovično odločanje o zadevi, potem ko se je Slovenija pritožila na prvostopenjsko razsodbo. Sodišče je namreč v tožbi treh državljanov BiH novembra lani razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri LB tako dva tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.
Zunanji minister Karl Erjavec meni, da bi imela potrditev sodbe na drugi stopnji "katastrofalne učinke" za Slovenijo, saj bi jo bilo treba uresničiti, to pa bi šlo mimo sporazuma o nasledstvu. Slovenija bi se v tem primeru po njegovih besedah znašla pred podobnim problemom kot v primeru izbrisanih.
Kot je pojasnil Erjavec, je zdaj glavna težava "dobiti ustrezen dokaz, da denar iz LB Sarajevo, ki je bil nakazan v Slovenijo, ni ostal v Sloveniji, ampak je šel naprej v Beograd", saj so arhivi in evidence o tem dokaj pomanjkljive. Ima pa ustna zagotovila, da obstajajo ustrezni dokazi, je dodal in napovedal, da bo pred obravnavo danes zadevo obravnaval z ministroma za finance in pravosodje ter eksperti.
Erjavec je še pojasnil, da se je iz postopka sam izločil slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič, slovenska vlada pa je predlagala, da ga nadomesti nemška sodnica, ki je ugledna in usposobljena ter razume, "da gre za vprašanje nasledstva in ne človekovih pravic".
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.