Borut Pahor – človek, ki je bil že na skoraj vseh položajih

Borut Pahor je bil rojen 2. novembra 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti. Za svojo diplomsko delo na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1987 je prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado.

Svojo poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, ko je tudi predsedoval odboru za mladinska vprašanja ter odboru za mednarodne zadeve. Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora ter bil v tem mandatu član komisije za evropske zadeve, komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbora za obrambo, vodil pa je tudi slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Leta 1993 je postal podpredsednik tedanje Združene liste socialnih demokratov (ZLSD). Za poslanca državnega zbora je bil izvoljen tudi leta 1996. Do aprila 1997 je bil tudi podpredsednik parlamenta, poleg tega pa član odbora za mednarodne odnose, ustavne komisije, odbora za obrambo, vodja delegacije državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije. Marca 1997 je bil na 3. kongresu tedanjega ZLSD v Ljubljani izvoljen za novega predsednika stranke.

Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je stranka pod Pahorjevim vodstvom prejela 12,08 odstotka glasov ter skupaj z LDS, SLS+SKD ter DeSUS vstopila v vlado. ZLSD je bil v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je pokrival tri resorje. Predsednik stranke Pahor pa je postal predsednik državnega zbora. Junija 2001 je bil Pahor na kongresu v Kopru sicer ponovno izvoljen za predsednika ZLSD.

Še pred koncem mandata državnega zbora, junija 2004, pa je bil Pahor s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Tam je bil član skupine socialdemokratov, član odbora za proračunski nadzor, član odbora za ustavne zadeve ter podpredsednik delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška.

Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je sicer ZLSD prejel 10,17 odstotka glasov in se kot tretja najmočnejša stranka v parlamentu znova preselila v opozicijo. Na petem kongresu stranke aprila 2005 v Ljubljani se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD).

Parlamentarne volitve 2008 pa so Socialnim demokratom prinesle relativno zmago, saj je za stranko glasovalo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Na podlagi volilnega izida in po posvetu s poslanskimi skupinami je takratni predsednik republike Danilo Türk Pahorja predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade, nato pa ga je še izvolil državni zbor.

Njegov mandat se je končal s predčasnimi volitvami. Na predčasnih volitvah decembra 2011 se je SD uvrstil v DZ, po mnenju mnogih analitikov pa je stranko tja pripeljal ravno Pahor s svojimi suverenimi nastopi na soočenjih. Pahor se je potegoval za mesto predsednika DZ, a ga ob tem največja parlamentarna stranka PS ni podprla; njegova posledična zavrnitev koalicije s PS je vplivala na dejstvo, da ga je v stranki na mestu prvega moža nasledil Igor Lukšič.

Enako posebna je bila tudi njegova volilna kampanja: kandidature ni vložil sam, ampak je to storil njegov volilni štab, medtem ko je sam delal kot gasilec, drvar, cestar, smetar, pleskar in tako skupaj opravil več kot 260 prostovoljskih ur. "Ne glede na to, ali bom predsednik ali ne, bom skušal peljati naprej zamisel delovnih brigad," je dejal v pogovoru med kampanjo.