Borut Pahor

Dolgo najbolj priljubljenemu, a tudi pogosto kritiziranemu politiku Borutu Pahorju je uspel veliki met – do zdaj je edini, ki se mu je po vodenju DZ (2000–2004) in vlade (2008–2011) uspelo zavihteti še na položaj predsednika republike. V drugem krogu volitev je socialni demokrat prepričljivo premagal aktualnega predsednika Danila Türka.

Presenetljiva je bila že njegova zmaga v prvem krogu predsedniških volitev 11. novembra. Takrat je zanj glasovalo največ, 39,9 odstotka volivcev. Z inovativno predsedniško kampanjo, ki je temeljila na poudarjanju povezovanja in skupnega sodelovanja, se je v eni najdaljših predsedniških kampanj otresel slovesa političnega poraženca, ki se ga je držal po tem, ko je njegova levosredinska koalicijska vlada zaradi razprtij in neuspelih reformnih poskusov septembra 2011 doživela nezaupnico.

Pahor je v predsedniško tekmo vstopil pravzaprav na lastno pobudo in po dveh političnih porazih. Potem ko so volivci na referendumu zavrnili ključne vladne zakone in je morala vlada, ki jo je vodil, predčasno končati svoj mandat, mu je po 15 letih zaupanje odrekla tudi večina delegatov v stranki SD. A ga je stranka pri predsedniški kandidaturi, ki jo je brez posvetovanja z njo napovedal junija na kongresu SD v Kočevju, podprla, septembra pa ga je podprla tudi Državljanska lista, sicer stranka vladne koalicije.

Pahor, ki je bil pred nastopom premierske funkcije vrsto let najbolj priljubljen politik v Sloveniji, je v javnosti veljal za premalo odločnega in tudi kdaj pa kdaj svojeglavega politika. Sam zase je trdil, da je edini, ki lahko preseže ideološke delitve in mu ni treba računov polagati nikomur. Na teh volitvah se bori za svojo idejo, je večkrat poudaril. "Kot predsednik bi znal bolj povezati skupnost, kot je to uspelo dosedanjemu predsedniku," je bil prepričan.

Podpora mu je strmo naraščala

Že pred prvim krogom volitev mu je začela podpora v javnomnenjskih anketah naraščati, po zmagi v prvem krogu volitev pa so bili le redki, ki niso verjeli v njegovo končno zmago. V treh tednih kampanje, ki so ga ločili do drugega kroga volitev, je s svojo retorično spretnostjo ter vztrajanjem pri nujnosti dogovarjanja med političnimi opcijami pri iskanju rešitev za izhod iz krize svojo prednost še povečal. Kot kaže, so se uresničile napovedi analitikov, da ga bo v drugem krogu po izpadu kandidata SDS in NSi Milana Zvera podprlo tudi volilno telo desnosredinskega političnega pola.

Politične ambicije kazal že na gimnaziji

Pahor je bil rojen 2. novembra 1963 v Postojni kot edini otrok učitelja in šivilje. Oče mu je umrl, ko je bil star devet let.

Politične ambicije je kazal že na novogoriški gimnaziji, saj je bil v vodstvu mladinske organizacije. Po javno dostopnih podatkih je s 26 leti postal najmlajši član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa še član njegovega predsedstva.

Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti. Za svoje diplomsko delo na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1987 je prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado.

Poklicno politično pot pa je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije. Leta 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. V letih 1996 in 1997 je bil podpredsednik, v mandatu 2000–2004 pa predsednik državnega zbora.

Medtem je bil leta 1997 izvoljen za predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov, ki jo je vodil vse do letos. Vsa leta je bil med najbolj priljubljenimi politiki, nekdanji maneken je leta 1998 dobil celo viktorja za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost v letu 1997. Še pred koncem mandata državnega zbora, junija 2004, pa so ga volivci s prednostnimi glasovi izvolili za poslanca v Evropskem parlamentu.

Na volitvah leta 2008 je SD zmagal z dobrimi 30 odstotki glasov. Pahor je levosredinsko vlado sestavil z LDS, Zares in DeSUS. Koalicijo so pretresale afere, dokončen udarec pa je načetemu zdravju vlade, ki je med drugim sklenila arbitražni sporazum s Hrvaško, zadal boleč poraz na referendumih o strukturnih reformah.

Na predčasnih volitvah decembra 2011 se je SD uvrstil v DZ, po mnenju mnogih analitikov pa je stranko tja pripeljal ravno Pahor s svojimi suverenimi nastopi na soočenjih. Pahor se je potegoval za mesto predsednika DZ, a ga ob tem največja parlamentarna stranka PS ni podprla; njegova posledična zavrnitev koalicije s PS je vplivala na dejstvo, da ga je v stranki na mestu prvega moža nasledil Igor Lukšič.

Enako posebna je bila tudi njegova volilna kampanja: kandidature ni vložil sam, ampak je to storil njegov volilni štab, medtem ko je sam delal kot gasilec, drvar, cestar, smetar, pleskar in tako skupaj opravil več kot 260 prostovoljskih ur. "Ne glede na to, ali bom predsednik ali ne, bom skušal peljati naprej zamisel delovnih brigad," je dejal med kampanjo.

Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko, in čeprav ne živita skupaj, sta, kot pravita, življenjska partnerja.

Pahor je znan tudi po svojem aktivnem življenjskem slogu – je športnik, redno zahaja v fitnes, plava in teče.