Pisatelj Boris Pahor, večni zagovornik zamejcev in pričevalec zgodovine, danes praznuje 102. rojstni dan. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar mu je ob jubileju podelila častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Pahor je priznanje označil kot dragoceno za Slovenijo, saj dviga vrednost slovenske kulture v javnosti tudi na mednarodni ravni.
Kot je dejal, je danes pomembno, da si Slovenci priznamo, da se kot eden izmed najbolj kulturno razvitih narodov premalo cenimo, a ne v smislu zgrešenega nacionalizma, temveč spoštovanja naših prednikov. Imamo literarne klasike, ki so slovensko klasiko ustvarili kot državljani nemštva. Avstrija je sicer to dopuščala, a to je bilo plavanje proti toku, je poudaril.
Prej smo imeli 30, 40 let internacionalizem, ki je zapostavljal nacionalno, danes pa je po njegovih besedah še slabše. Danes imamo globalizem, ki se ne zanima za to, da bi obstajala nacionalna zavest, povezava ljudi s svojo kulturo, zgodovino, s tistim, kar je bogastvo nekega naroda.
Mladi sicer mislijo, da je tehnološki razvoj bogastvo, da je globalizacija sveta rast, a sem je prepričan, da je to čisti negativizem. Tehnologija bi morala biti po njegovem prepričanju človeku v pomoč, da se razvija, a ne tako, da z njo pozablja, kaj je duhovno bistvo njegovega človeškega dostojanstva.
Tržaški pisatelj je častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije prejel za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv.
Pahor: Slovenci moramo stopiti skupaj, da rešimo našo državo
Pahor si je ob zdravici v knjigarni Konzorcij zaželel enotnosti med Slovenci. Pisatelju so nazdravili ob predstavili dveh novih literarnih del - njegove knjige Rdeči trikotniki in prispevkov s simpozija ob njegovem 101. rojstnem dnevu.
Kot je poudaril Pahor, moramo Slovenci stopiti skupaj, da "rešimo to našo državo", kulturo in jezik, ki smo ga skozi stoletja ohranili navkljub neugodnim pogojem.
Sicer so v Konzorciju danes predstavili slovenski prevod Pahorjevega dela Rdeči trikotniki, ki ga je avtor napisal za italijansko založbo Bompiani. "Še posebej sem hvaležen za objavo dela Rdeči trikotniki, saj gre za izjemno pomembno knjižico," je v nagovoru pojasnil Pahor.
Kot je pojasnila prevajalka dela Tatjana Rojc, je Pahor besedilo namenil mladim, ki o političnih deportirancih med drugo svetovno vojno ničesar ne vedo. "Zato je izjemno pomembno, da je poleg svoje osebne izkušnje in svojih taborišč, skozi katera je šel, omenil vsa druga nacistična taborišča, namenjena političnim deportirancem ter ob tem še fašistična taborišča in dve fašistični taborišči na Hrvaškem. To pomeni, da je postavil spomenik tistim žrtvam, ki so prevečkrat pozabljene," je povedala Rojčeva. "Vsi ti ljudje so morali delati za Nemčijo. Ne samo, da je bilo treba delati, je treba reči, da so umirali od jutra do večera zaradi lakote. Zaradi lakote je začelo praktično gniti telo," je poudaril Pahor.
Pahor, ki je prvo obdobje svoje internacije preživel kot tolmač, potem pa je delal še kot bolničar, je celotno obdobje v taboriščih živel z umirajočimi: "Vse to sem dal skozi kot priča, kot pomočnik."
S prispevki s simpozija o Slovenski tržaški literarni šoli ob devetdesetletnici Alojza Rebule in 101. rojstnem dnevu Borisa Pahorja, ki jih je uredil Zdravko Duša, so želeli v Mladinski knjigi opozoriti na pomemben delež slovenske literature v Trstu od Primoža Trubarja do danes.
Kot je poudaril Duša, zbornik priporoča v branje vsakomur, saj marsikdo ne ve, da je denimo v 18. stoletju iz Trsta izšel Žiga Zois, da je bil Trst takrat privlačno mesto za slovenske kulturne delavce, ali da je v Trstu pod drobnogledom Marice Nadlišek Bartol, matere Vladimirja Bartola, nastala prva slovenska ženska revija.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.