Boris Pahor neomajan pri 103 letih: že to, da ima nekdo parlament v svojih rokah, je lahko fašizem

26. avgusta leta 1913 se je v Trstu rodil slovenski pisatelj in mislec Boris Pahor. Čeprav danes praznuje svoj 103. rojstni dan, ostaja čil, zdrav in brez dlake na jeziku. V ljubljanskem Konzorciju, kjer je jubilej proslavil ob predstavitvi novega literarnega dela, je tako pred obiskovalci znova glasno dejal, da je tudi v sedanji družbi mogoče prepoznati fašizem. Ta se po njegovih besedah rojeva tam, kjer nekdo svojo nacijo hvali preko meja poštenega. Po drugi strani pa je v razmislek podal izjavo: "Že to, da imamo namesto prave demokracije na vladi, parlament, ki ga ima v rokah voditelj neke stranke, in da ima ta vpliv na parlament na tak ali drugačen način, je lahko fašizem.” Brez obotavljanja je ponovil tudi, da sta narava in Bog eno in isto, da se v tej miselnosti pridružuje Spinozi po drugi strani pa tudi Albertu Einsteinu, ki je rekel, da je globoko religiozen zato, ker se vsak dan klanja pred skrivnostjo eksistence. "Svoje misli bom ponavljal, dokler bom zmogel!" je še vedno neomajan.

Boris Pahor vztraja pri pomenu resnice, svobode in nacionalne zavesti

Ob rojstnem dnevu je bil sicer pisatelj v Konzorciju sprejet odprtih rok, prejel je velik aplavz. Predsednik uprave Založbe Mladinska knjiga Peter Tomšič je uvodoma povedal, da je Pahorjev dialog oster kontrapunk misli in vprašanj o človeštvu in bodočnosti ter zahteva zahtevne sogovornike, ki vztrajajo pri svojem, a se znajo pogovarjati. Pisatelj in mislec vztraja na svojih absolutnih točkah, ki so resnica, svoboda in nacionalna zavest.

Pahor upanje prepoznava v svetu, ki bo v ospredje postavil človeka in partikularnost na vseh področjih, se uprl vojnam, barbarizmom ter težnjam k prevladi in hkrati v ospredje postavil "zdravo nacionalno zavest", ki ne bo škodila drugemu.

Pahor: Če smo klonirali ovco, lahko tudi uredimo ta svet

Med drugim Pahor podpira idejo Stephana Hessla in Edgarja Morina o ustanovitvi etičnega parlamenta in jo prenaša na svet. Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali politični gospodarji, gospodarstveniki, predstavniki različnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi dialog po njegovih besedah lahko uspel. Pritrditve in kakšen nasmeh je izvabila izjava, da si lahko človek, če je izumil mobilne telefone in kloniral ovco, lahko izmisli tudi, kako je treba drugače urediti stvari na svetu.

Predvsem zadnji zapisi v knjigi V imenu dialoga so nastali na Pahorjev pisalni stroj, ki ne deluje več kot bi mogel in tudi spusti kakšno črko, kar je zahtevalo marljivost zaposlenih na založbi. Urednik Zdravko Duša je povedal, da je zgradba dela podobna načinu, kako Pahor v živo podaja svoje misli - kot zmes dnevniških zapisov, navedb starejšega datuma, citatov iz knjig ter dopisovanj.

V prvem delu je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo pomembna. Med njimi je dopisovanje z Igorjem Omerzo, ki po njegovih besedah priča o tem, da je Udba nadzorovala Edvarda Kocbeka.

Prav tako je Pahor izpostavil zapis ob govoru, ki ga je imel aprila letos v Evropskem parlamentu. V njem se je sprva posvetil vprašanju t.i. rdečih trikotnikov, ki jih je pisatelj predstavil tudi v istoimenski knjigi. Gre za politične zapornike iz taborišč, kot so Dachau, Buchenwald, Dora, Mauthausen in Bergen Belsen, na katere se po njegovih besedah od dnevu spomina na žrtve holokavsta pozablja.

Cerar: Jubilant Pahor je humanist, večni mladenič in zagovornik ljubezni

Premier Miro Cerar je pisatelja Borisa Pahorja, ki ga je povabil na slavnostno kosilo, nagovoril z besedami, da je velik humanist, večni mladenič ter zagovornik ljubezni. Ob tem je navedel njegovo misel: "Ne pomaga nobena ekonomija, nobena stranka, ne leva ne desna, samo ljubezen še velja!" Jubilantu je voščil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Cerar je izpostavil še Pahorjev trikratni ne fašizmu, nacizmu in komunizmu ter trikratni da življenju, svobodi in človeškemu dostojanstvu.

Poudaril je, da je ponosen, da imamo tako velikega človeka, kar upa, da lahko izreče v imenu vseh Slovencev. V voščilu mu je želel še veliko iskrivosti in se zahvalil za njegov prispevek k slovenstvu in človečnosti.

Pahor je dejal, da je bil presenečen nad Cerarjevim povabilom na kosilo, saj "še nikoli ni pohvalil nobene vlade, ne parlamenta". Obenem je poudaril, da ni vajen diplomatskih govorov, zato ker vedno rad iskreno pove tisto, kar misli. V tem okviru je Cerarja pozval, naj si prizadeva za "drugi tir od Pirana do Divače".

Opozoril je še na premajhno nacionalno zavest Slovencev, ki jo po njegovem mnenju neupravičeno zamenjujemo z nacionalizmom. A ljubezen do naroda nima ničesar skupnega z lastnim hvalisanjem na račun drugega, je poudaril.

Cerarju je dejal, da ve, da pri svojem delu ni svoboden in da se ne more bojevati s silami, ki mu ukazujejo, obenem pa je čestital slovenski državi in Slovencem želel veliko modrega razmišljanja in poguma.

Slavnostnega kosila v Vili Podrožnik so se poleg jubilanta in Cerarja med drugim udeležili ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, predstavniki vodstva založbe Mladinske knjige, pri kateri je izšla Pahorjeva knjiga V imenu dialoga, urednik knjige Zdravko Duša, politik Jože Školč in voditeljica Darja Zgonc.

Akademiku Pahorju je v čestitki voščil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zapisal je: "Sprejmite, prosim, moje najbolj prisrčne in iskrene čestitke ob Vašem osebnem jubileju," in mu želel obilo zdravja in iskrivosti, s katero navdihuje Slovence.