Bomo že kmalu živeli 150 let?

Iz biološkega stališča je staranje kopičenje poškodb v telesu, ki se potem odražajo kot slabšanje fizičnih in kognitivnih sposobnosti, pojasnjuje profesorica genetike in biotehnologije doktorica Branka Javornik. Mehanizmi popravljanja nam namreč začnejo pešati. Kdaj in kako se to zgodi, pa je odvisno naših genov in okolja. "Ocena, koliko genetika prispeva k staranju pri nas, navadnih smrtnikih, torej ne stoletnikih, je zelo različna, na primer od 70 do 40 odstotkov," pojasnjuje prof. Javornikova.

Znanstveno je dokazano, da se bomo ob zdravi prehrani, rednem gibanju, dobrem spanju in kakovostnih medosebnih odnosih kasneje starali. Naša življenjska doba je dolga, kar je velik civilizacijski dosežek, v Sloveniji je za ženske 82 let, za moške malo pod 80.

"Samo 80 odstotkov od te življenjske dobe smo zdravi, živimo zdravo, neovirano, brez razvoja bolezni," pravi Javornikova. Področje biologije staranja se v zadnjem času intenzivno razvija in se usmerja v to, da bi se bolezni – rak, diabetes, srčno-žilne in nevrodegenerativne bolezni – razvile čim pozneje. "Da če 80 let živiš, si 79 let zdrav, eno leto pa bolan, to je ideja. Ne da živiš 80 let, pa si 60 let zdrav in 20 let bolan."

Vlaganja v raziskovanje dolgoživosti so v zadnjih letih zelo velika. A klinične študije so še vedno omejene na miši in druge poskusne organizme. Na sebi pa veliko eksperimentirajo nekateri milijonarji, kot je Bryan Johnson.

Globalni trend, ki se kaže tudi že pri nas, je, da ljudi več ne zanimajo toliko videz, forma in stanje le v tem trenutku, pač pa na dolgi rok. Da poskušamo sebe držati v najboljši možni formi telesno, mentalno in spolno čim dlje, saj smo tudi aktivni vedno dlje, pravi plastični kirurg doktor Amadej Lah. "Če si star 60 let in nisi sposoben športat in biti aktiven, te ljudje jemljejo že, kot da si za odpis."

Sama sem preizkusila tako imenovani Super Human Protokol. Po protokolu sem se počutila izjemno dobro, odlično sem spala in tudi naslednji dan sem bila polna energije. Tovrstnih znanstveno mejnih metod je dandanes precej, ni pa kliničnih študij, ki bi znanstveno dokazale vpliv tovrstnih protokolov na človeka.

"Vemo, da obstajajo kisikove komore, hiperbarične komore, krioterapije, savne, laserji, tisoč stvari, in kaj od tega deluje, je vedno vprašanje. Seveda, vsak proizvajalec bo hvalil delovanje svojega, obstajajo študije za določene te aparature, kaj na dolgi rok deluje, ne vemo, ampak vsekakor, če nekaj vpliva na počutje, jaz tu ne vidim nobene slabe stvari," pravi doktor Lah.

Superhuman protokol bi pravzaprav lahko izvajala tudi doma. Če recimo delamo na vrtu, na svežem zraku na sončen dan, hodimo po zemlji tudi kdaj bosi in se doma okopamo ali stuširamo z mrzlo vodo, so učinki pravzaprav enaki. Mnogi pa pri današnjem tempu življenja za to nimajo možnosti in predvsem časa. Celoten postopek s štirimi terapijami je trajal dobro uro, cena pa – 80 evrov.

Je pa vse več dokazov, da bomo živeli bistveno dlje zaradi zdravil, ki se razvijajo, terapij z matičnimi celicami in genskimi terapijami. Trenutno je najstarejša oseba živela do 122 let in pol, po nekaterih ocenah pa bo že čez kakšnih 20 let možno doseči starost do 150 let, pravi profesorica Javornik.

To je le prvi del naše zgodbe. Kako daleč smo z razvojem zdravila proti staranju, kdaj bi lahko bilo na voljo, kaj to pomeni za celotno družbo? In kdo si ga bo lahko sploh privoščil? O vsem tem v nedeljskem nadaljevanju, ko bomo pogledali tudi, kaj dejansko deluje za to, da smo dlje zdravi, in kako se izogniti prevaram na tem področju.