Ko je država prepovedala sosedsko pomoč in jo označila za delo na črno, so Slovenke in Slovenci besneli. Podobno reakcijo lahko pričakujemo ob novici, da ministrstvo za okolje pripravlja spremembo gradbene in prostorske zakonodaje. Ta izrecno ne omenja več gradnje v lastni režiji. A po zagotovilih ministrstva za okolje tudi ne pomeni, da gradnja v lastni režiji ni več dovoljena.
Časnik Dnevnik sicer danes poroča, da predlog novega gradbenega zakona samograditeljstva izrecno ne omenja več. Če je to sedaj še možno, po novem zakonu, ki je sicer še v javni razpravi, gradnja hiše v lastni režiji ne bo več dovoljena.
Kot navaja časnik, trenutna zakonodaja graditeljem omogoča, da v lastni režiji in za lastne potrebe sami oziroma tudi s pomočjo svojcev in sosedov zgradijo do 250 metrov velike enostanovanjske objekte ali pa kmetijske stavbe. Prav tako je samograditeljstvo dovoljeno društvom, ki gradijo društvene prostore. Po trenutni zakonodaji lahko oboji gradijo, ko so pridobili strokovne in v gradbenem dovoljenju uradno potrjene projektantske načrte. Prav tako trenutni zakon določa, da mora potekati nadzor nad gradnjo, a ga lahko sedaj opravlja prav vsak izkušen zidar s posebnim strokovnim izpitom pri pristojni poklicni zbornici in vsaj desetletnimi delovnimi izkušnjami (lahko tudi manj, če ima primerno višjo izobrazbo), še navaja Dnevnik.
Če bo novi zakon sprejet, pa bo po poročanju Dnevnika moral vsak samograditelj slediti istim pravilom kot profesionalni gradbinci. Najeti bo moral vodjo gradnje, pri čemer bo moral izbirati le med pooblaščenimi arhitekti in inženirji, poroča časnik in dodaja, da bodo gradbena dela lahko izvajali le še strokovno usposobljene osebe, ki bodo lahko zagotovile kakovostno izvedbo del. Po zakonodaji bo nujen tudi nadzornik, ki bo vodil in nadziral delavce.
A na ministrstvu za okolje navajajo, da navedba, da bo moral imeti vsak, ki bo gradil v lastni režiji, zagotovljeno sodelovanje strokovno usposobljenega posameznika za izvajanje del in da bo moral te posameznike voditi kvalificiran vodja del, ne drži. "Pri gradnji (v lastni režiji ali z registriranim izvajalcem) ni predvideno obvezno sodelovanje usposobljenega posameznika, vodja del pa se zahteva samo pri zahtevnih posegih v prostor," pojasnjujejo na ministrstvu.
Na ministrstvu za okolje in prostor še navajajo, da je v osnutku gradbenega zakona predvideno, "da je izvajalec udeleženec, ki kot pravna ali fizična oseba s pogodbenim dogovorom z investitorjem prevzame obveznost izvedbe del z lastnimi človeškimi in materialnimi viri ali z viri tretje osebe tako, da bodo dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo in skladno s pogodbenimi zavezami."
Prav tako dodajajo, da gradnja v lastni režiji po osnutku gradbenega zakona ni izrecno prepovedana in v zvezi s tem tudi niso predvideni kakršnikoli inšpekcijski ukrepi ali prekrški. "Cilj zakona je, da se v vseh primerih gradenj zagotovi kvalificirana izdelava projektne dokumentacije in kvalificirano vodenje gradnje," še navajajo na ministrstvu.
Gradbeni inštitut ZRMK: Investitor bo moral gradnjo poveriti usposobljenemu izvajalcu
Za pojasnila smo zaprosili Blaža Dolinška z Gradbenega inštituta ZRMK. Kot je pojasnil, na inštitutu celotnega osnutka še niso v celoti podrobno proučili, glede gradnje v lastni režiji pa pravijo: "Po sedanjem zakonu o graditvi objektov ZGO1 mora investitor v primeru gradnje v lastni režiji zagotoviti gradbeni nadzor nad gradnjo. To lahko poveri pravni ali fizični osebi, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev inženirske zbornice," pojasnjuje Dolinšek. Novi zakon po njegovih besedah 'gradbeni nadzor' zamenjuje z 'vodjem gradnje', ki bo imel bistveno večjo odgovornost nad kakovostjo gradnje in skladnostjo gradnje s projektom, kot jo je imel dosedanji 'gradbeni nadzor'.
Dolinšek pravi, da se osnutek zakona glede gradnje v lastni režiji ne opredeljuje, zahteva pa, da investitor "poveri gradnjo izvajalcu, ki kot pravna ali fizična oseba s pogodbenim dogovorom z investitorjem prevzame obveznost izvedbe del z lastnimi človeškimi in materialnimi viri ali z viri tretje osebe tako, da bodo dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo in skladno s pogodbenimi zavezami."
"Po naši razlagi menimo, da je investitor gradnjo dolžan poveriti usposobljenemu izvajalcu, ki na koncu gradnje tudi odgovarja za kakovost izvedenih del. Vidimo pa možnost, da ta izvajalec določena dela, za katere meni, da jih je investitor sposoben kvalitetno izvesti, poveri v izvedbo nazaj investitorju. Izvajalec v teh primerih odgovoren za delo investitorja tudi po vprašanju varstva pri delu. Predstavljamo si, da bi lahko investitor za izvajalca izvajal lažja in nezahtevna fizična dela, kot so ročni izkopi, fizično transporti, odvozi itd. Seveda bosta morala izvajalec in investitor v ta namen skleniti določeno pogodbo o delu, da se to ne bi smatralo kot delo na črno," še pojasnjuje Dolinšek.
Podoben predlog poskušali uzakoniti že leta 2011
To ne bo prvič, da se pripravlja sprememba zakonodaje, ki bi ukinila ali omejila gradnjo v lastni režiji. Omejitve samograditeljstva na enostavne manjše objekte se je lotila že vlada Boruta Pahorja leta 2011, a je zadeva naletela na veliko neodobravanja med državljani, zato je parlament takrat predlog zavrnil. Predlagatelji zakona so poskušali poslance prepričati, da je samograditeljstvo zgolj potuha za sivo ekonomijo in da posledično prinaša slabo in nevarno gradnjo.
Zaenkrat je nova gradbena in prostorska zakonodaja še v javni razpravi, vse pripombe na predlagane spremembe pa pristojno ministrstvo zbira do 20. januarja 2015. Kaj predvideva nova zakonodaja pa preverite na naslednji povezavi.
KOMENTARJI (1035)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.