'Bomo res ostali edini ateistični otok?'

Slovenski parlament je "eden redkih, če ne celo edini, ki se boji obsoditi diktaturo komunizma. To pa veliko pove o Sloveniji", je v pogovoru za Družino dejal kardinal Franc Rode. Ocenjuje, da je imenovanje Aleša Guliča za novega direktorja urada za verske skupnosti provokacija, ki si je niti partija ne bi dovolila: "To imenovanje je neodgovorno."

Rode, ki od leta 2004 kot prefekt vodi vatikansko Kongregacijo za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, sicer spominja, da so na Gorenjskem sprva vsi podpirali OF: "Dokler nismo izvedeli, kdo je v njenem ozadju, in predvsem, dokler se niso začeli dogajati zločini. Ljudje, ki niso bili ničesar krivi, pa bi se utegnili v določenem trenutku postaviti proti partiji, so bili likvidirani."

Dodaja, da so skozi zločine "zaslutili, kakšen je resničen obraz revolucije. Mogoče tudi, kakšen obraz ima NOB. Pa vendar ju je treba razlikovati. Revolucija je bila zločinsko početje proti vsem moralnim in civilizacijskim normam".

'Ne razumem Türka'

V zvezi z govorom apostolskega nuncija v Kočevskem rogu, na katerega se je odzval tudi predsednik republike Danilo Türk, je Rode pojasnil, da je nunciju poslal pismo, "v katerem sem zapisal, da se popolnoma strinjam s tem, kar je povedal v Kočevskem rogu, in da ne razumem odziva predsednika Türka. Dal sem mu popolno podporo".

O uvedbi nunciature in vojaškega ordinariata

Nekdanji ljubljanski nadškof ocenjuje še, da se ureditev nunciature in vprašanje vojaškega ordinariata v Sloveniji "že leta ne premakneta nikamor, saj nobena vlada pri njunem reševanju ne pokaže kakšne posebne dobre volje".

Rode tako meni, da vprašanje ureditve nunciature "zaradi dolgotrajnosti reševanja že presega meje dobrega okusa". "Temeljna olika zahteva, da pokažemo vsaj malo dobre volje do Svetega sedeža s tem, da mu damo primerno mesto za njegovo predstavništvo v slovenski prestolnici," dodaja.

Pri vojaškem ordinariatu pa gre po Rodetovem mnenju za ugled Slovenske vojske v svetu. Opozarja, da vojake drugih vojska v mednarodnih misijah obišče škof, slovenske vojake pa duhovnik, ki tako nima prave avtoritete, ki bi jo lahko imel kot škof. "Da slovenska vlada tu ne naredi koraka naprej, mi je nerazumljivo," nadaljuje Rode.

Edini ateistični otok?

Kardinal opozarja tudi na vprašanje verske izobrazbe v slovenskih šolah. "Več ali manj je povsod po Evropi poskrbljeno za versko izobrazbo, ki bi v našem prostoru morala vsebovati temeljito in resno poznavanje krščanstva. Pri nas pa nič. Cerkev ima svoj verouk, država k temu ničesar ne prispeva, ga ne priznava. Ustavno sodišče celo sodi, da bi bilo kakršno koli priznanje verouka ali vključevanje konfesionalnega verskega pouka v šolski sistem protiustavno," navaja in se sprašuje, ali druge države torej kršijo omenjeno ustavno načelo.

"Vse nekdanje jugoslovanske republike imajo verouk v šolah, uvaja ga Rusija. Bomo res ostali edini ateistični otok," se sprašuje kardinal, po oceni katerega se namreč intelektualna obzorja slovenske mladine zaradi tega "tako nevarno ožijo, da bomo kmalu postali eden najbolj nevednih narodov v Evropi".

Prej ali slej nazaj v Slovenijo

Rode je v pogovoru sicer potrdil, da je papežu že junija poslal pismo, v katerem ga v skladu z zakonikom cerkvenega prava kot kardinal, ki vodi katerega od uradov ali drugih stalnih ustanov rimske kurije, obvešča, da bo septembra dopolnil 75 let in da mu zato "dajem na voljo svojo službo, da me v njej ohrani ali pa da s tega mesta, ko bo on to želel, odidem".

Papeževega odgovora Rode še ni prejel, vendar ga Benedikt XVI. konec meseca pošilja kot legata v Romunijo, sredi oktobra pa v Črno goro. "Vsaj za nekaj časa torej računam, da bom še v papeževi službi," sklene Rode.

Dodaja, da je Slovenija njegov pravi dom, zato se ima namen vrniti, "ko bom končal vse svoje obveznosti v Vatikanu". Glede na to, da je tudi član več kongregacij in komisij ter da se sodelovanje v njih konča z 80. letom starosti, Rode dodaja, da bi potemtakem ostal v Rimu še pet let.

Glede ugibanj o njegovi rezidenci po vrnitvi v Slovenijo Rode ocenjuje, "da je bilo v zvezi s tem objavljenih nekaj zelo neokusnih in neresničnih člankov", ob tem pa dodaja, da bi bil lahko grad Goričane "ena izmed možnosti, kjer bi preživel zadnja leta svojega življenja. Navsezadnje imam kot nekdanji ljubljanski nadškof to pravico".