Za pridobitev pravice do starostne upokojitve morata biti izpolnjena dva pogoja in tako bo ostalo tudi po reformi. Prvi pogoj je doseženih 40 let dela, drugi predpisana starost 60 let. Kar pomeni, da tisti, ki so se zaposlili pri 18 ali celo prej, 40 let dela dosežejo še preden dopolnijo 60 let. Ker torej nimajo izpolnjenih obeh pogojev, morajo delati še dodatni dve leti. Za vsako dodatno leto sicer prejmejo tako imenovan bonusni odmerni odstotek, ki trenutno znaša 1,36 odstotka na leto. Starostno mejo pa lahko znižajo na račun otroka ali služenja vojske, a največ na 56 oziroma 58 let.
In vse to bo veljalo tudi po reformi. Le da bo starostna meja za dve leti višja in bo znašala 62 oziroma 67 let. Dvigovala se bo postopoma do leta 2035, in sicer vsako leto za tri mesece. Tisti, ki se bodo zaposlili pri 18, bodo tako še vedno morali delati 42 let. Ko bodo stari 60, pa bodo lahko uveljavili znižanje starostne meje zaradi dela pred 20. letom starosti. Zanje bo višji tudi odmerni odstotek. Vsako leto bodo prejeli dodatne tri odstotke. Še vedno pa to pomeni, da bodo tisti, ki se bodo zaposlovali najhitreje, morali delati več kot 40 let.
Kako pa napredujejo pogajanja, kakšna je pravzaprav časovnica?
Po besedah premierja Roberta Goloba in ministra Luke Mesca so pogovori s socialnimi partnerji v sklepni fazi. Ta konec tedna bodo ponovno sedli za mizo in najpozneje v začetku tedna dokončno zaprli trenutno še odprta vprašanja. Neuradno se lomi na zvišanju prispevka za delodajalce, na kar pa slednji niso pripravljeni pristati. Gospodarstvo denimo nasprotuje tudi prispevku za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo pričeli plačevati julija letos.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.