Dejstvo je, da se prebivalstvo stara. To pa pomeni tudi izziv za socialni in zdravstveni sistem. Vlada je zato pripravila predlog, s katerim bi izboljšali položaj starostnikov.
Od danes je namreč v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Hkrati bo potekalo medresorsko usklajevanje zakona, ki ureja enotno definicijo dolgotrajne oskrbe, predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo in opredeljuje vire za financiranja. Po predlogu bodo zavarovanci dodatno prispevali za dolgotrajno oskrbo 0,48 odstotka zavarovalne osnove.
Predlog zakona ureja enotno definicijo dolgotrajne oskrbe in s tem postavlja okvir za nov steber socialne varnosti, ki bo zagotavljal integrirano dolgotrajno oskrbo in odpravil razmejitve na socialne in zdravstvene storitve na tem področju.
Upravičenci do dolgotrajne oskrbe bodo polnoletni prebivalci Slovenije, ki so v daljšem časovnem obdobju (dlje kot tri mesece) ali trajno odvisne od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Upravičenec do dolgotrajne oskrbe hkrati ne bo smel prejemati dodatka za pomoč in postrežbo, bo pa moral biti vključen v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vsaj dve leti pred uveljavljanjem pravic.
Predlog zakona še ni povsem usklajen
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da se s tem uvaja v slovenski prostor nov steber socialne varnosti. Predlog zakona sicer še ni v celoti usklajen z ministrstvoma, pristojnima za socialo in za finance.
Ministrstvo za zdravje v osnutku zakona predlaga obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v katero bi se prenesli obstoječi viri za dolgotrajno oskrbo odraslih in starejše populacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (približno 114 milijonov evrov) in zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (približno 79 milijonov evrov). Ta sredstva bodo le pretvorili v novo prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo, pri čemer bodo delojemalci plačevali 0,71 odstotka zavarovalne osnove, delodajalci pa 0,59 odstotka.
Prav tako bi dolgotrajno oskrbo plačevali iz državnega in občinskih proračunov, denimo za brezposelne, socialno ogrožene itd. S tem bi nabrali 53 milijonov evrov. Ostalih 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe v višini okoli 300 milijonov evrov na leto, pa bi dobili z obveznim doplačilom za dolgotrajno oskrbo v višini 0,48 odstotka od neto zavarovalne osnove.
Po besedah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tatjane Buzeti s finančnim ministrstvom še niso usklajeni, na kakšen način bi zbrali teh manjkajočih 110 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance sicer ne komentirajo, kakšen je njihov predlog, a neuradno naj bi želeli pavšalni znesek, ki bi ga posameznik plačeval za dolgotrajno oskrbo.
Po navedbah Buzetijeve bi zaposleni morali za dolgotrajno oskrbo dodatno plačati med 4,3 in 31,6 evra na mesec (predlog predvideva socialno kapico), upokojenci bi plačevali med 1,4 in 19,8 evra, brezposelni pa med 2,6 in 6,6, kar bi sicer nase prevzel občinski oziroma državni proračun.
Iz javnih sredstev bi bilo kritih 70 odstotkov stroškov oskrbe v formalni dolgotrajni oskrbi. Ostalih 30 odstotkov pa bi plačal posameznik oziroma bi se po besedah ministrice odprl prostor za zavarovalnice.
S predlogom zakona za primerljiv obseg storitev v instituciji kot na domu uporabnika
Predlog zakona povezuje obstoječe storitve socialnega in zdravstvenega varstva na področju dolgotrajne oskrbe in uvaja nove storitve. Med storitve dolgotrajne oskrbe sodijo osnovna in podporna dnevna opravila, neakutna zdravstvena nega.
Upravičenec do dolgotrajne oskrbe bo imel pravico ali do denarnega prejemka, ali osebnega pomočnika v najvišji kategoriji upravičenosti ali pa pravico do storitev v formalni oskrbi na domu ali v instituciji (domovi za starejše občane). Pri slednjem bodo javni viri krili 70 odstotkov stroška standardne košarice storitev, ostalo bo upravičenec plačal sam.
Poleg tega bodo imeli vsi upravičenci pravico do 100-odstotnega financiranja rehabilitacije za ohranjanje ali povečevanje samostojnosti, psihosocialna podpore in svetovanja, vključno s svetovanjem za prilagoditev bivalnega okolja. S tem želijo podpirati ohranjanje samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja.
Prav tako bo upravičencu na domu pripadalo sofinanciranje mobilnih aplikacij, pripomočkov oz. storitev za spremljanje telesnih aktivnosti in zagotavljanja varnosti na daljavo v višini največ 120 evrov na leto. Predlog zakona tudi predvideva, da bodo imele osebe, ki skrbijo za upravičenca v neformalni oskrbi, ponavadi so to svojci, pravico do nadomestne oskrbe za 14 dni na leto.
Formalno dolgotrajno oskrbo bodo tako izvajali javni zavodi, zasebni izvajalci s koncesijo in domače ter tuje pravne osebe in samostojni podjetniki. Medtem pa bodo neformalno oskrbo izvajalci osebni pomočniki, ki bodo imeli pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače, do vključitve v obvezno socialno zavarovanje, načrtovane odsotnosti in usposabljanja ter strokovnega svetovanja. Neformalno oskrbo bodo lahko nudile tudi bližnje osebe upravičenca brez statusa osebnega pomočnika ter organizirani prostovoljci.
V novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo že obstoječi viri in novo obvezno doplačilo
Predlog zakona uvaja novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v katerega bodo vključeni vsi, ki so vključeni tudi v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Predlog zakona pa dopušča tudi možnost prostovoljnega zavarovanja za povračilo stroškov, ki niso pravica iz obveznega zavarovanja. To so denimo nadstandardne storitve, 30 odstotkov sofinanciranja storitev v formalni oskrbi in namestitev v institucionalnem varstvu.
Sredstva bi se zbirala v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s čimer bi se izognili dodatnim administrativnim stroškom.
Predlog zakona pa tudi krepi javni nadzor nad sistemom dolgotrajne oskrbe, ki ga bo izvajalo ministrstvo za zdravje. Nadzori nad dejavnostjo bodo sistemski – torej upravni, strokovni in finančni. V primeru nepravilnosti pa so predvidene strožje sankcije kot so sedaj.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.