Semolič: Ukinjanje praznikov je zgrešen ukrep

Potem ko so se mediji razpisali, da naj bi nas po ukinitvi 2. januarja doletela še kakšna ukinitev praznika, smo preverili, odkod prihajajo predlogi. Za njimi stojijo slovenski gospodarstveniki, natančneje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je mnenja, "da imamo v Sloveniji glede praznikov še vedno nekaj rezerve in bi bilo verjetno glede na trenutne težke krizne razmere smiselno razmisliti o ukinitvi še enega dneva." 

Semolič: Ukinjanje praznikov v imenu pohlepa po dobičku

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so nad novim predlogom ogorčeni in opozarjajo, da delavec ne bo imel v tem primeru niti evra več, le vodilni v podjetju bodo na njihov račun bogateli. "Če imajo gospodje delodajalci res toliko dela, da menijo, da bi morali ukinit praznike, potem naj zaposlujejo ljudi,"  pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič in dodaja, da naj delodajalci zaposlujejo mlade, naj se odpovedo naduram, ki uničujejo zdravje delavk in delavcev, zlasti neplačanih. "Ti predlogi napeljuje na to, da bi znižali standard delavcev, spet bi gradili na nizkih plačah, na izkoriščanju delavcev, vse v imenu pohlepa po dobičku," še pravi Semolič.

"SCT, Primorje in Vegrad niso propadla zaradi tega, ker delavci niso delali v nedeljo ali za kakšen praznik. Problemi gospodarstva so čisto drugje in s tistimi problemi bi se morali ukvarjati delodajalci oziroma predlagatelji," pravi Semolič in dodaja: "Zaletavati se v standard delavcev, v praznike, to je povsem zgrešen projekt."

15. avgust in/ali 31. oktober?

Gospodarstveniki naj bi tako razmišljali o ukinitvi vsaj še enega od dveh dela prostih dni. In sicer naj bi šlo za 15. avgust ali pa za 31. oktober. Z ukinitvijo še enega praznika naj bi se po mnenju GZS efektivni delovni čas povečal še za 0,5 odstotka. Toliko naj bi se produktivnost dela povečala z ukinitvijo 2. januarja.

GZS je učinek odprave plačanega praznika na dodano vrednost ocenil na skoraj 35 milijonov evrov. V komentarju so zapisali, da je v Sloveniji letno v povprečju 260 delovnih dni. Ob upoštevanju dopustov, praznikov in bolniškega staleža posamezen delavcev dela povprečno 210 dni na leto. Odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar samo po sebi pozitivno vpliva na ustvarjeno dodano vrednost in s tem na produktivnost, izraženo kot dodano vrednost na zaposlenega. "Na GZS ocenjujemo, da bo tega učinka na dodano vrednost z za 0,5 odstotka daljšim efektivnim delovnim časom za blizu 35 milijonov evrov, kolikor se stroški za plačan praznik znižajo."

Koriščenje dopusta na 2. januar, tako če gre za kolektivno koriščenje, kot če se je delavec za to sam odločil, je za podjetje stroškovno ugodneje kot finančno kritje prazničnega dne, saj delavec tako koristi svoj letni dopust.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da se 0,5 odstotka sicer zdi zelo malo, a bi se z ukinitvijo še enega praznika ta delež še povečal, s čimer bi v gospodarstvu kmalu lahko imeli konkurenčnejše pogoje. "Ne vidim nobenega razloga, da bi bil 15. avgust ali 31. oktober še vedno praznik," je dejal Hribar Milič.

Povečanje števila delovnih dni z zakonom o uravnoteženju javnih financ za en dan je po mnenju vlade pozitiven ukrep, ki bo povečal produktivnost, zmanjšal stroške dela in prispeval h konkurenčnosti gospodarstva. Vlada poudarja, da se stroški ob ukinitvi praznikov neposredno znižajo v javnem sektorju, zlasti v zdravstvu, domovih za starejše ter pri policiji, carini in podobnih dejavnostih, ki morajo zagotavljati 24-urno delovanje, v primeru praznikov pa seveda dodatke k plačam.

Statistika: le 0,1 odstotka večja gospodarska aktivnost

S Statističnega urada RS so sporočili, da podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča oziroma zmanjša rast BDP za 0,1 odstotne točke. To velja ob predpostavki, da so vsi drugi pogoji, ki določajo rast BDP, enaki v obeh letih, opozarjajo statistiki in dodajajo: kolikšen bo dejansko BDP, je namreč odvisno tudi od številnih drugih dejavnikov, ne samo od števila delovnih dni.

V turizmu podatkov o učinkih še nimajo

Kakšen je bil učinek ukinitve 2. januarja na turizem, Turistično-gostinska zbornica Slovenije še ni ocenila. Teh podatkov še nimajo, če pa se bo izkazalo, da so turistična podjetja utrpela veliko škodo zaradi ukinitve praznika, pa bodo zagotovo ukrepali pri vladi oziroma pristojnih ministrstvih.