SDS vložila predlog za referendum o dogovoru o migracijah

Zunanji minister Miro Cerar je na današnji izredni seji DZ znova poudaril, da vlada enotno podpira dogovor Združenih narodov o migracijah. Janez Janša (SDS) pa je medtem v imenu predlagatelja seje od vlade zahteval, da se umakne iz dogovora ZN, ker da enači zakonite in nezakonite migracije.

Kot je še poudaril predsednik največje opozicijske stranke, je v dogovoru tako člen, ki zagotavlja suverenost držav, pa tudi člen, ki enači zakonite in nezakonite migracije. Pojem nezakonitih migracij po njegovih besedah sploh ni omenjen. V tem dokumentu je jasen namen, da se pravica do migracije naredi za človekovo pravico, je še poudaril predsednik SDS na seji o dogovoru ZN, ki so jo zahtevali skupaj z NSi in SNS.

Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je povedal, da je v besedilu "zabrisana razlika med ilegalnimi in legalnimi migranti". Piše, da so migracije temelj blaginje, pri čemer pa ne navaja nobene raziskave, ki bi to utemeljevala, je dejal. Migracije lahko po Vrtovčevih besedah prinašajo koristi, a ne vedno in povsod. Lahko prinašajo tudi varnostna in gospodarska tveganja. Izpostavil je še, da dogovor ne vsebuje akcijskega načrta za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah.

Janša je tudi poudaril, da je bil postopek potrjevanja tega dokumenta protiustaven in protizakonit. Vlada je po njegovih besedah dokument podprla, ne da bi o tem potekala kakšna politična ali pravna razprava.

Izpostavil je še, da ima ta "akt lažen naslov, saj ne gre za globalni dogovor". Če katerakoli stalna članica Varnostnega sveta ZN ne sodeluje v nekem dogovoru, potem to ni globalni dogovor, je poudaril Janša.

SDS je pozno popoldne vložila predlog za posvetovalni referendum

Stranka SDS je nato pozno popoldne vložila predlog za posvetovalni referendum o dogovoru ZN o migracijah, ki ga "lahko državni zbor z večino razpiše o zadevah, ki so pomembne za državo", je ob zaključku seje DZ o tem dogovoru povedal predsednik SDS Janez Janša. Kot so kasneje sporočili iz SDS, sta predlog vložili poslanski skupini SDS in SNS.

Poslanski skupini predlagata naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste zato, da Slovenija pristopi h Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"

Vse poslanske skupine je pozval, naj se pridružijo podpisu tega predloga. Dejal je še, naj ljudje preberejo dogovor in povedo svoje mnenje.

Slovenska policija je letos do 19. novembra zabeležila 8400 nezakonitih prehodov meje

Notranji minister Boštjan Poklukar, ki je nastopil v imenu vlade, je medtem ob zaključku seje povedal, da notranje ministrstvo pozdravlja ta dogovor, saj pričakujejo lažje upravljanje migracij in nujno mednarodno sodelovanje na tem področju.

"Kot minister za notranje zadeve si bom prizadeval, da Slovenija ostane varna država kljub vsem varnostnim izzivom, s katerimi se država sooča," je poudaril v DZ. Slovenska policija obvladuje ilegalne migracije na meji s Hrvaško, prav tako Slovenija "zelo dobro in z vso odgovornostjo opravlja varovanje schengenske meje".

Kot je še povedal Poklukar, je policija letos do 19. novembra zabeležila 8400 nezakonitih prehodov meje. V največ primerih je šlo za državljane Pakistana, Afganistana in Alžirije. Največ sta jih obravnavali policijski upravi Novo Mesto in Koper, je povedal Poklukar. Policija je sosednjim varnostnim organom izročila 4365 tujcev, največ hrvaškim, in sicer 4245.

Letos so se močno povečala tudi kazniva dejanja prepovedanega prehoda meje in ozemlja države, je dejal Poklukar. Policija je letos obravnavala 232 tovrstnih kaznivih dejanj. Pri večini osumljencev gre za državljane Slovenije in Hrvaške, je povedal.

Cerar oster do opozicije: Ljudi strašite z zavajanjem, številnimi neresnicami in namenskimi lažmi

Zunanji minister Cerar je pred tem v imenu vlade poudaril, da je ključno, da Slovenija s pristopom k temu dogovoru ostaja v skupini več kot 150 držav, "da bomo skupaj urejali tisto, česar ne more nobena država urejati sama, to so množične migracije in nezakonite migracije".

Evropa želi ohranjati svoje vrednote, med katerimi je tudi varnost, je poudaril. Zagovornice dogovora ZN so tiste države, ki za temi vrednotami stojijo. To je glavnina jedrnega dela EU in tudi druge države, kot sta Švica in Sveti sedež, je dodal minister.

Zavrnil je navedbe opozicijskih poslancev, da dogovor ZN ne ločuje med migranti in begunci, da vzpostavlja novo kategorijo migrantov in pravico do migriranja kot človekovo pravico. Država ohranja suverenost pri določanju svoje migracijske politike, je izpostavil.

Dogovor medtem jasno opredeljuje vračanje nezakonitih migrantov v države izvora, za katere po Cerarjevih besedah prinaša tudi dodatne obveznosti. Naslavlja tudi vzroke za migracije v teh državah.

Izpostavil je še, da je bil postopek sprejemanja v skladu s pravili in ustaljeno prakso, kar je ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. "Gre za politični dokument, ki ni pravno zavezujoč. Je pa politično zavezujoč," je poudaril minister.

V izjavi za novinarje je Cerar ostro kritiziral opozicijo, da "straši ljudi z zavajanjem, številnimi neresnicami in namenskimi lažmi", da bi pridobivala politične točke.

"V Sloveniji imamo nekaj sto beguncev. Naše meje so nadzirane. Slovenija je varna država in zato, da bomo lahko varni, sodelujemo s sosednjimi in drugimi državami v svetu, da bomo lahko tiste, ki res ilegalno skušajo priti v Slovenijo, še naprej učinkovito zaustavljali in jih vračali v države izvora," je dejal zunanji minister.

Grims postopek sprejemanja dokumenta označil za protizakonit in protiustaven

Branko Grims je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ima globalni dogovor ZN o varnih, zakonitih in urejenih migracijah zavajajoč naslov. Po njegovem mnenju je sporen tudi postopek sprejemanja tega dokumenta v Sloveniji, ki da je doslej potekal za hrbtom ljudi. Dejal je, da je postopek protizakonit in protiustaven.

Predsednik največje opozicijske stranke Janša je glede tega poudaril, da bi moral o dogovoru najprej razpravljati parlament in nato vlada, ne pa da je parlament o tem razpravljal kot zadnji. "Tako nam niste pustili druge možnosti, kot da vložimo zahtevo za posvetovalni referendum," je povedal.

Matej Tonin iz opozicijske NSi pa je poudaril, da trditve, da je dogovor neobvezujoč, ne držijo. "Če je nezavezujoč, potem ga ne potrebujemo, ampak mi mislimo, da na dolgi rok bo ta dokument zavezujoč," je izpostavil.

Dogovor je treba po njegovih besedah treba postaviti v kontekst, da sosednje države odstopajo od njega. Če bo Slovenija v danem kontekstu ta dogovor podpirala, lahko številni migranti – kot je dejal, jih je več tisoč na balkanski poti – to razumejo kot povabilo, da so dobrodošli v Slovenijo. "Prepričan sem, da takšnega pritiska Slovenija na dolgi rok ne bo zdržala," je dejal.

Po mnenju predsednika opozicijske SNS Zmaga Jelinčiča pa gre pri dogovoru za "izdajo slovenskega naroda". Po njegovih besedah se bodo lahko migranti "prosto gibali povsod in imeli večje pravice kot 250.000 Slovencev in Slovenk in naših državljanov, ki živijo pod pragom revščine," je dejal v svojem govoru, ki je na mestih močno razburil poslance levega dela parlamenta.

Jani Möderndorfer (SMC) je Jelinčičev nastop označil za nesramnega in zaničujočega ter izrazil pričakovanje, da bodo predsednik in podpredsedniki DZ takšen govor v prihodnje ustavili in poslanca opozorili.

Stališče poslanske skupine SMC je sicer predstavil Branislav Rajić, ki je poudaril, da je treba migracijske procese urediti na globalni ravni. Dogovor bo uredil pravni status migrantov, zaščitil ranljive skupine žensk in otrok in poudaril spoštovanje človekovih pravic. "Gre za dokument, ki za Slovenijo ne prinaša novih obveznosti, temveč temelji na že obstoječih mednarodno pravnih instrumentih," je poudaril in dodal, da dogovor ne izenačuje migrantov z begunci in ni v nasprotju z mednarodnim in evropskim pravom.

Robert Pavšič iz LMŠ je poudaril, da dogovor ZN zajema ugotovitev, da so migracije dejstvo, da so tu in da niso le težava ciljnih držav. Nobenega zagotovila ni, da bodo migrantska vprašanja s tem sporazumom rešena. Lahko bi govorili o tem, da je sporazum nezavezujoč. Lahko bi govorili o tem, da je v vsaki državi v sporazumu eksplicitno zagotovljena suverenost pri migrantski politiki. Lahko bi govorili o pozivu, da je treba migrantske tokove obravnavati predvsem v izvornih državah in kasneje v tranzicijskih ter ciljnih, je opisal Pavšič.

Milan Brglez (SD) je medtem poudaril, da dogovor ločuje ter različno obravnava begunce in različne kategorije migrantov. Slovenija s sodelovanjem pri globalnem dogovoru ter njegovem izvajanju ohranja vse svoje suverene pravice in bo begunce, migrante ter ostale tujce obravnavala v skladu z našo ustavo, našimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo našo državo, je zatrdil.

Da gre za prvi mednarodni odgovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje med državami pri obravnavanju migracij, pa je izpostavila Maša Kociper (SAB). Dodala je, da ves čas potekajo tudi številne aktivnosti Evropske unije na področju ureditev razmer na tem delu sveta. "Nikakor se ne morem strinjati s tistimi, ki menijo, da razvojna pomoč tem državam ni pomembna. Treba je tem ljudem pomagati, da vzpostavijo pogoje in infrastrukturo, ki bo tudi njim omogočila gospodarsko rast, normalno življenje in zaposlitve," je poudarila poslanka koalicijske stranke.

Ivan Hršak (DeSUS) je izpostavil, da upravljanje z migracijami predstavlja pomembno sestavino pri zagotavljanju varnosti tako v Sloveniji kot v svetu. Z odmikom od dogovora ZN bi se umaknili od iskanja rešitev na mednarodnem nivoju, umaknili bi se preprečevanju ilegalnih migracij in sodelovanju v boju s tihotapci ter pomoči najbolj ranljivim skupinam.

Trditve opozicije, da dokument uvaja cenzuro, jemlje suverenosti državam in zahteva spremembe ustavne ureditve so medtem po mnenju poslanca Levice Mateja T. Vatovca "sredstva propagande". "V Levici vidimo njegovo največjo pomanjkljivost ravno v tem, da ni zavezujoč. Glede na to, da je glavni problem zadnjih let vsesplošna odsotnost solidarnosti, še posebej znotraj EU dvomimo, da se bo situacija izboljšala zaradi odgovora, ki nikogar ne zavezuje," je dejal.

Protestirali proti dogovoru in Šarčevi vladi

Sejo državnega zbora, posvečeno globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, je spremljal tudi protest proti temu dogovoru. Protesta pred stavbo parlamenta se je udeležilo okoli 200 ljudi, v ospredju so držali napis Slovenijo Slovencem 2018.

Na transparentih je bilo opaziti napise, s katerimi so pozivali odgovorne oziroma vlado, naj globalnega dogovora ne podpre. Zaslediti je bilo tudi zahtevo po prevodu besedila v slovenski jezik. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je nekoliko kasneje na svoji spletni strani objavilo dokument v slovenščini, pripenjamo ga spodaj.

Transparenti protestnikov pa so bili usmerjeni tudi proti vladi Marjana Šarca.

K protestom je med drugim pozval tudi predsednik SDS Janez Janša.

Švica storila korak nazaj glede dogovora ZN o migracijah

Švicarska vlada je sporočila, da bo dokončno odločitev o globalnem dogovoru Združenih narodov o migracijah sprejela po končani razpravi v švicarskem parlamentu. Oktobra je napovedala podporo dogovoru, današnjo odločitev pa je sprejela po nasprotovanju dogovoru v več parlamentarnih odborih.

"Posledično se Švica ne bo udeležila konference v Marakešu 10. in 11. decembra, kjer naj bi dogovor dokončno sprejeli," je sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo.

Članice ZN so z izjemo ZDA julija podprle nezavezujoč dogovor ZN o migracijah. Od takrat je že več držav napovedalo, da ga ne bodo podprle v Marakešu, kjer bodo besedilo dokončno sprejeli. Doslej je to sporočilo več članic EU, med njimi Madžarska in Poljska, pa tudi Avstralija in Izrael.

Švicarska vlada je 10. oktobra sporočila, da bo dogovor ZN podprla, ob tem pa podala izjavo, v kateri bo izrazila določene zadržke. Poudarila pa je, da država že uresničuje priporočila iz dogovora.

V skladu s švicarskimi zakoni je nato vlada odločitev poslala v parlament na posvetovanja. V parlamentu je več odborov izrazilo nasprotovanje dogovoru in celo zahtevalo, da parlament odloči, ali bo Švica dogovor podprla ali ne. Vlada temu nasprotuje.

V sporočilu za javnost je danes še izrazila "prepričanje, da dogovor ZN ustreza interesom Švice", da pa "želi počakati na konec razprave v parlamentu, preden bo sprejela dokončno odločitev".