Bomo na referendumu odločali o referendumu?

Koalicija se zavzema za spremembo 90. člena ustave, ki ureja referendumsko vprašanje. Vpeljali bi omejitve pri vsebinah, o katerih se na referendumu lahko odloča, dvigniti število poslancev, ki lahko referendum zahtevajo in določiti pogoj 40-odsotne udeležbe za veljavnost sprejete odločitve. Za sprejetje teh sprememb je potrebna dvotretjinska večina vseh poslank in poslancev, v koaliciji pa se zavedajo, da bo to težko doseči, zato bi o tem najprej na posvetovalnem referendumu povprašali kar državljanke in državljane.

Da bi se izognili dodatnim stroškom, izvedbo referenduma načrtujejo z enim od referendumov, ki bodo razpisani v prihodnje, bodisi o zakonu o malem delu ali o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali z referendumom za katero drugo temo, ki bo aktualna, pojasnjuje poslanec SD Miran Potrč. Dodal je, da vsebina predlaganega posvetovalnega referenduma še ni dokončna, je pa po njegovih besedah dovolj dobra osnova za razpravo, tako širše kot tudi strokovne javnosti.

Koalicija predlaga tudi, da referenduma ne bi bilo mogoče razpisati o zakonih, ki se sprejemajo zaradi varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč in tudi ne o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna, mednarodnih pogodb ali človekovih pravic. Takšna vsebina je v zakonu o referendumu že bila, a jo je bilo treba umakniti, saj je ustavno sodišče odločilo, da ni skladna z ustavo.

Trenutno lahko izvedbo referenduma zahteva tretjina poslancev državnega zbora, po novem pa bi bili za to potrebni dve petini. Referendum bi lahko zahteval tudi državni svet in 40.000 volivk in volivcev.

Koalicija namreč ugotavlja, da je v zadnjem času vse več referendumov o vprašanjih, o katerih državljanke in državljani težko odločajo. Poslanka Cveta Zalokar Oražem iz vladajoče stranke Zares dodaja, da se velikokrat tudi sliši glas ljudstva, ko ljudje sporočajo, da imajo referendumov dovolj. Priča temu po mnenju koalicije je tudi dejstvo, da je udeležba na nekaterih referendumih nizka.

Poslanec LDS Borut Sajovic pa je poudaril, da sta oziroma bosta referenduma o RTVS in referendum o arbitražnem sporazumu, "ki zagotovo v Sloveniji ne bosta pripeljala do nobenih prelomnih odločitev – vse je več ali manj znano v naprej – stala približno toliko kot evropsko prvenstvo v košarki." Po Potrčevih besedah te spremembe podpirajo tudi v stranki DeSUS, ki pa svojih predstavnikov ob predstavitvi predloga ni imela.

Več kot 40-odstotna udeležba le na štirih referendumih

V oddaji SVET pa so poročali, da je bila več kot 40-odstotna udeležba na 4 od 15 referendumov, ki so bili razpisani v samostojni Sloveniji. To je bilo na referendumih o vstopanju Slovenije v EU, v Nato, o zavarovalnicah in na referendumu o arbitražnem sporazumu.

NSi: Želijo utišati ljudstvo

Oglasili so se v zunajparlamentarni stranki NSi, kjer menijo, da ta predlog izraža željo po utišanju ljudstva. Omejitev pri vsebinah in pogoj 40-odstotne udeležbe se jim zdijo neresne in smešne ter si zato po njihovem mnenju ne zaslužijo podpore. Da je v Sloveniji prišlo do vala referendumskih pobud, pa je kriva prav sedanja vlada, saj sprejema zakone in odločitve, ki škodujejo ljudem in družbi. Kot ocenjujejo, koalicija ni sposobna širšega dialoga in konsenza, zakone sprejema na silo, brez soglasja socialnih parterjev in civilne družbe, zato je količina referendumov logična posledica. Vlada ljudem s tem predlogom krati pravico do soodločanja. Zato sami predlagajo, da se uvede referendumski dan, na katerem bi lahko državljani odločali o več referendumskih vprašanjih hkrati.