10 let v Policiji in sedem let izkušenj na vodstvenih položajih bi bilo, kot predlaga ministrstvo, dovolj za imenovanje na čelo policije. Vodstvene izkušnje bi izpolnjeval policist, ki bi bil denimo vodja enota, pa tudi namestnik ali zgolj pomočnik vodje.
"Nekdo ki je 10 let v policiji in ki je morda sedem let na delovnem mestu pomočnika komandirja oziroma načelnika na policijski postaji na lokalni ravni bi lahko kandidiral in bi lahko bil izbran za to delo, ampak generalni direktor policije vodi policijo na državnem nivoju," je predlog komentiral Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede.
Predlog je v javni obravnavi le dva meseca po odstopu Senada Jušića s položaja generalnega direktorja. Prav Jušiću so sicer očitali pomanjkljive vodstvene izkušnje.
"Ne vidim nekega velikega razloga, zakaj bi skrajševali samo za direktorja policije zahtevane delovne izkušnje iz osmih na sedem let, mislim, da je osem nek standard za take položaje," meni poslanec Matej T. Vatovec (Levica).
Namesto rahljanja pogojev, bi morali spremeniti postopek imenovanja in ga vzeti iz rok politike, poudarja Žaberl. "Generalni direktor mora biti v določenih primerih tudi branik operativne samostojnosti oziroma avtonomnosti policije, mora znat reči politiki tudi ne," je poudaril.
Predlog ureja tudi štipendije za delo v policiji. Področje kadrovskih vrzeli na področju varnosti je minister te dni odprl na posvetu na Brdu pri Kranju.
"Kar zadeva same občinske redarje, mestne redarje, je tudi naša politika, da morajo dobiti več pristojnosti svojega ukrepanja na področju lokalne skupnosti. Nihče v RS ne bo zaustavil tega trenda da bo v nekem doglednem času mestno redarstvo postalo tudi lokalna policija," je dejal Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve.
V koalicijski Levici pa menijo, da je povečevanje pristojnosti redarjev nevarno početje. "Ves čas poslušam, kako je Slovenija ena izmed najbolj varnih držav, tudi s tega vidika, da policija ustrezno ureja stvari. Če je problem kadrovski primanjklaj v policijskih vrstah, bo moralo ministrstvo iskat rešitve na tem področju, mislim, pa da podeljevanje policijskih pooblastil redarjem ni dobra rešitev," je dejal Vatovec.
Skeptičen je tudi Žaberl: "Izvrševanje izvršilnih pooblastil pomeni globlje posege v človekove pravice, zato morajo biti ti uradniki posebej usposobljeni, in seveda to pomeni tudi domnevno možnost tudi večjih zlorab."
Na vprašanje, kaj konkretno je mislil Poklukar in kakšne pristojnosti bi podeljeval redarjem nam ministrstvo še ni odgovorilo.
KOMENTARJI (199)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.