Bomo gradili JEK2? 'Odločitev mora biti premišljena'

"Jedrska energija je stabilen in zelo zanesljiv, predvsem pa nizkoogljičen vir, kar je ključno v času, ko se soočamo z izzivi podnebnih sprememb. Zato jo lahko upravičeno vidimo kot enega od stebrov naše energetske prihodnosti. A gradnja novega jedrskega reaktorja prinaša tudi številna vprašanja, kot so varnost ravnanja z odpadki, stroški, umeščanje v prostor in tudi cena proizvedene električne energije," je na javni tribuni v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Sodelujoče razpravljavce je izzval z vprašanjem, kaj bi naredili na njegovem mestu. Predsednik nadzornega odbora nevladnega Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED Krešimir Bakić je dejal, da bi več denarja namenil za študije, glede Jeka 2 se ne bi na hitro odločil.

Direktor in soustanovitelj podjetja Ngen Roman Bernard je menil, da je treba biti previden, odločitve glede Jeka 2 ne bi sprejel pred letom 2028.

Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Andrej Gubina je dejal, da se bomo na letošnjem referendumu odločali o tem, ali smo a priori proti jedrski elektrarni, ne o tem, ali smo za. Poudaril je, da so potrebni dodatni izračuni in do odločitve čez štiri leta je še čas.

Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Tomaž Žagar bi se naslonil na vire, s katerimi imamo v Sloveniji dobre izkušnje, kot je hidro in jedrska energija, in se ne bi odrekel nadaljnjemu razvoju, kar bi za jedrsko pomenila zavrnitev na referendumu. Zavzel bi se za proizvodnjo elektrike v celoti z nizkoogljičnimi viri.

Generalni direktor družbe Gen energija, ki je investitorka v Jek 2, Dejan Paravan je dejal, da bi zavrnitev na referendumu pomenila, da bomo stavili le na eno pot, potrditev pa da ne bi pomenila bianco menice za gradnjo Jeka 2, ampak bi dala mandat, da je treba resno delati naprej do končne investicijske odločitve, ki pa ne bo sprejeta pred koncem leta 2028.

Negotova je tako pot s kombinacijo jedrske in obnovljivih virov energije (OVE) kot samo z OVE, je dejal Paravan. Sam se zavzema za kombinacijo jedrske in OVE, med drugim z investicijami v hranilnike in črpalne hidroelektrarne. Nujnost teh investicij in tudi investicij v omrežje je izpostavil Bakić, ki meni, da je sistem z izključno OVE utopija, morda je mogoče v manjših regijah, ne pa v celotni državi.

Bernard je poudaril, da nameščanje sončnih elektrarn skupaj s hranilniki zmanjšuje potrebo po vlaganjih v omrežje, saj da je lahko posamezna lokacija tudi do polovično samozadostna. Menil je, da je realno pričakovati, da bodo sezonski hranilniki v prihodnosti razviti; tehnologija na tem področju se namreč zelo hitro razvija. Prinaša pa decentralizacija proizvodnih virov tudi nove izzive, kot je nadzor nad sistemom.

Žagar je ocenil, da bomo imeli v prihodnje hrbtenico energetskega sistema, del katere je lahko jedrska elektrarna, in mikro sisteme. Velika investicija v jedrsko elektrarno je gonilo razvoja in ima velik multiplikativen učinek, je menil in dodal, da se s tem ne ustavi rabe OVE. Države, ki so se odločile za kombinacijo jedrske in OVE, dokazujejo, da je to mogoče izvesti hkrati. Države, ki so se odločile samo za OVE, pa imajo tudi fosilne vire oz. energijo uvažajo, od slednje pa je v Evropi polovica iz fosilnih virov, je dejal.

Gubina je glede uporabe plina dejal, da je lahko del poti v razogljičenje, ima polovico manjši odtis kot premog, plinske elektrarne je mogoče predelati, da obratujejo na sintetični plin, denimo vodik skupaj z zajetim ogljikovim dioksidom, s čimer postanejo ogljično nevtralne.