Bomo dobili Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uveljavlja pomoč pri končanja lastnega življenja kot pravico vsakega, da odloča o koncu svojega življenja v skladu s svojimi ideali in prepričanji. "S tem varuje njegovo dostojanstvo, zmanjšuje neželeno trpljenje in odpravlja diskriminiranost tistih, ki brez pomoči drugih svojega življenja ne morejo končati. Zakon z ničemer ne izključuje paliativne oskrbe, temveč jo spodbuja," pravijo avtorji, ki so zakon pripravili pod okriljem združenja za dostojno starost Srebrna nit. 

V zadnjih 11 mesecih se je okoli predloga zakona razvila burna javna razprava med tistimi, ki menijo, da mora imeti vsak, ki se zaradi neozdravljive bolezni sooča s hudim trpljenjem, pravico do odločanja o končanju svojega življenja, četudi je ne bo nikoli uveljavljal in tistimi, ki menijo, da takšnega zakona ne potrebujemo bodisi zaradi verskih, ideoloških, ali stanovskih zadržkov ali prepovedi. 

Trije od petih soavtorjev zakona so tako na današnji novinarski konferenci odgovorili na nekaj največjih pomislekov glede predloga zakona. Dddr. Andrej Pleterski je opomnil, da javna diskusija o možnosti pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji intenzivno poteka že šest let, a da se je resnično razplamtela pred letom dni, ko so najavili, da bodo začeli zbirati glasove podpore za začetek zakonodajnega postopka. 

Pojasnil je, da so se ob tem številni nasprotniki zakona angažirali, da bi preprečili zakonodajni postopek. "Ugotovili smo, da je zakon dovolj dobro pripravljen, da lahko odgovori na vse očitke," je zagotovil Pleterski. Pojasnil je, da so tudi strokovni ugovori različnih zdravniških skupin po eni strani slabo branje samega zakona ali pa nerazumevanje, kaj je sama vloga zakona in kaj je vloga podzakonskih aktov. "Vse težave, ki se jim zdi, da se lahko pojavijo, so dobro rešljive v podzakonskih aktih," je zagotovil. 

Kdaj, če ne zdaj?

Eden od zadržkov, ki ga je moč slišati je ta, da čas za sprejetje zakona, zlasti v luči sprejemanja zdravstvenih reform, ni primeren. "Kdaj pa je ta čas, če ni ravno danes ta čas," je poudaril soavtor zakona dr. Dušan Keber. 

"V primeru tega zakona gre za interes vseh državljanov, da imajo to pravico ne glede na to, ali jo bodo izkoristili ali ne. In ob tem padajo čisto vsi zadržki, ali je to pravi čas, ali je proti cerkev, ali so proti zdravniki. Tukaj so potrebe državljanov, ki jih je strah morebitnega trpljenja pred smrtjo in ki želijo, da jim država pomaga pri skrajšanju tega trpljenja," je povedal in poudaril, da je zakon treba prejeti čim prej, saj v vmesnem času "na stotine ljudi trpi neznosne muke, ki jih tudi sodobna medicina vključno s paliativno oskrbo, ne more odpraviti". 

"Izjave trpečih in umirajočih ljudi, njihovih svojcev in strokovnjakov za paliativno oskrbo pritrjujejo, da v nekaterih primerih tudi najboljša paliativna oskrba ne more olajšati trpljenja. Majhna, a pomembna manjšina ljudi trpi neznosne bolečine v zadnjem obdobju svojega življenja, ki jih oropajo dostojanstva. Zaradi tega mnogi s strahom pričakujejo obdobje pred smrtjo. Pravica do pomoči pri končanju življenja je vir tolažbe in pomiritve ne glede na to, ali jo bodo kdaj izkoristili," pravi Keber.

Zdravniki, ki pomagati ne bi želeli, lahko uveljavljajo ugovor vesti

Zakonu so nasprotovale tudi zdravniške organizacije. Keber, ki je prav tako zdravnik, pravi, da kompromisa med dvema nasprotujočima si stališčema nikakor ni mogoče sprejeti. "Upoštevamo stališče zdravnikov, ki pri tem ne želijo sodelovati, ne cenimo pa tega, da želijo kot inštitucija to preprečiti kolegom, ki teh zadržkov nimajo," je pojasnil. 

Ob tem je ocenil še, da če zdravniki poenostavljeno razumejo starodavno etično zavezo, češ zdravnik zdravi, ne ubija, potem stojijo pred veliko moralno oviro. "Treba je in pričakujemo, da bodo zdravniki morali preusmeriti svoj pogled na to, da je smrt sestavni del življenja. Da obstaja tudi dolžnost zdravnika, da zmanjšuje, kolikor je le možno, pacientovo trpljenje," je prepričan. 

Povedal je, da zdravniki na nek način to sicer že počno, a da se izogibajo besedne zveze "pomoč pri končanju življenja" in naštel paliativno sedacijo, zdravila z dvojim učinkom. "Torej vse to že počno s stališčem nekega paternalizma, da oni o tem lahko odločajo, ko pa je to želja pacienta samega pa naj bi jim to njihova narava preprečevala," je povedal. Pričakujejo torej, da bodo zdravniki spremenili ta pogled, v vmesnem obdobju pa jim je vedno na voljo ugovor vesti. "Noben zdravnik ne bo prisiljen, da se udeleži tega postopka," je povedal. 

Javnomnenjska raziskava pokazala, da so ljudje zakonu naklonjeni

Pleterski je poudaril, da gre za zgodovinsko priložnost. Z vsebino zakona so podporniki prepričali več kot 5000 volivk in volivcev, ki so mu namenili svojo pisno podporo in tako omogočili, da je bil sprejet v zakonodajni postopek. Naslednji teden bo državni zbor opravil njegovo prvo obravnavo. Predlagatelji sicer menijo, da bi o ZPPKŽ na koncu morali odločati volivci na referendumu, kajti državljanke in državljani Slovenije pričakujejo, da se bodo o tem lahko izrekli. 

Kot je pojasnil Pleterski, je Agencija Ninamedia izvedla anketo in ugotovila, da dve tretjini tistih, ki imajo izdelano mnenje, zakon podpirajo. Splošna raven podpore ZPPKŽ je še zlasti visoka med volivci koalicijskih strank (Gibanje Svoboda – 79,5 odstotka, Socialni demokrati – 70,6 odstotka, Levica – 85,7 odstotka).

Filozof in politični komentator Igor Pribac, še en od soavtorjev zakona je pojasnil, da rezultati javne raziskave vsakega, ki je spremljal gibanje javnega mnenja, ne morejo presenečati. "Že 10 let spremljamo rast podpore uzakonitvi takšne pomoči," je povedal in dodal, da glede na to, da je koalicija zmagala z zagovarjanjem liberalnih vrednot in da zakon predstavlja liberalno rešitev, upajo na podporo. 

"Glas poslanca, poslanke za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je uresničitev ustavne posredniške demokracije. Je dejanje usmiljenja za vse, ki v tem hipu neznosno trpijo, je podoživitev situacije, ki bi doletela koga od najdražjih, je človeško zavedanje, da si na vrsti lahko tudi sam. Kaj bi storil tedaj? Glas proti zakonu je nepopravljiva življenjska napaka," pravi Pleterski. 

Pribac je povedal, da je prva obravnava zakona ključna, saj bodo poslanci zakon razglasili bodisi primernega za nadaljnjo obravnavno bodisi kot neprimernega. V primeru, da ne bo sprejet, se lahko sprejemanje zakona zamakne tudi za več let.

Prof. dr. Brigita Skela Savič, ki se posveta sicer ni mogla udeležiti, močno upa, da bodo poslanci in poslanke prepoznali, da je zakon namenjen trpečim osebam, ki imajo neozdravljivo bolezen in se jim življenja izteka. "Ti posamezniki, ki so sposobni odločati sami o sebi, morajo imeti pravico, da odločajo o svojem koncu. Ta zakon jim to omogoča s številnimi varovalkami za preprečevanje zlorab. Državljani imajo pravico pričakovati, da bodo nosilci zdravstvene dejavnosti znali brati kodeks zdravniške etike in posodobljene zdravniške prisege ne le na način njihovih koristi, temveč bodo v ospredje postavili dobrobit pacienta. Zakon ne sili zdravstvenih delavcev k izvajanju te storitve in nikakor ne izključuje paliativne oskrbe, temveč prav nasprotno, spodbuja njen razvoj," pravi. 

"Mnogi hospitalizirani in varovanci DSO zdaj v resnici ne morejo odločati o svojem življenju in smrti kakor večina ljudi, saj svoje odločitve za smrt niso zmožni uresničiti brez pomoči drugih. Zakon vsem tem osebam in drugim, npr. priklenjenim na posteljo, ki vidijo smrt kot odrešitev svojih muk, daje možnost, da s pomočjo družbe v miru uresničijo svojo najpomembnejšo odločitev," še pravi Pribac.