Poslanci LDS Dorijan Maršič, Jelko Kacin in Jaša Zlobec so predlagali 5. oktober kot dan spomina na vlogo primorskih Slovencev med fašističnim nasiljem, na žrtve prve in druge svetovne vojne ter drugih nasilnih dejanj na Primorskem. Predlog zakona so v petek vložili v obravnavo in sprejetje v državni zbor.
Kot je povedal prvopodpisani predlagatelj, poslanec Maršič, vložitev tega zakona izhaja iz potreb in razprav, ki že dolgo tečejo o vlogi Primorcev v zgodovini. Pri tem je priznal, da se Slovenija s sprejetjem tega zakona odziva z veliko zamudo. Iz tega po njegovem mnenju verjetno tudi izhajajo polemike, do katerih je prišlo, potem ko je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon, s katerim bodo 10. februar obeleževali kot dan spomina na eksodus, fojbe in povojni izgon Italijanov. Z vložitvijo zakona pa predlagatelji, kot je poudaril Maršič, ne želijo izvesti nekakšnega protiudarca zakonu, ki ga sprejema italijanski parlament.
SNS proti predlogu LDS
SNS nikakor ne more podpreti predloga LDS, da bi namesto 15. septembra - ki ga je SNS za praznik predlagala že leta 1997 - za praznični dan določili 5. oktober. SNS je pri tem spomnila, da so v poslanski skupini stranke že leta 1997 poudarjali, da je potrebno opredeliti slovenske praznike in jih določiti v zakonu. Pripravljeni zakon so istega leta vložili v proceduro, a do danes, tako SNS, ni bil vreden obravnave pri "koalicijskih gospodih" oziroma predsedniku DZ Borutu Pahorju. Sledil je tudi identičen zakon s strani SLS, ki ga je doletela enaka usoda. Oba zakona še čakata na "lagerju", je prepričana poslanska skupina SNS.
Predlog zakona poslanske skupine SNS jasno opredeljuje tudi 15. september, dan, ko je z uveljavitvijo Pariškega sporazuma (15. september 1947) Slovenija de facto priključila Primorsko in združila svoje ozemlje. Ta dan je za slovenski narod izrednega pomena, saj je po treh desetletjih razklanosti, trpljenja in potujčevanja ponovno zaživel skupaj.
5. oktober pa je dan podpisa Londonskega sporazuma, ki je sicer dokončno razmejil ozemlje, tako da je Slovenija dokončno ostala brez Furlanije - Julijske krajine, Rezije, Trsta in Goriške, posledično pa tudi brez dobršnega dela Istre, "ki so ga komunisti v imenu bratstva in enotnosti dobrosrčno podarili Hrvatom," tako SNS. 5. oktober bi tako po mnenju SNS do neke mere celo legaliziral hrvaško aneksijo Istre, ki so jo "komunisti v prejšnjem režimu, danes združeni v ZLSD oziroma LDS," potrdili.
Londonski sporazum
Državi z omenjenim sporazumom zagotavljata, da bosta odprta vprašanja reševali bilateralno, Slovenija je tedaj tudi dobila priznanje do svojega morja in prostega izhoda na morje, je dodal Maršič. Z Londonskim sporazumom pa so bili sprejeti tudi sklepi o vsestranskem spoštovanju človekovih pravic in zaščiti obeh manjšin, obsodbe narodnostne in rasne mržnje, spoštovanje kulturnega razvoja. Sporazum je sklenil najbolj napeto povojno obdobje med dvema državama in postavil temelje za Videmski in Osimske sporazume, je še dejal Maršič.
Kdaj ga bomo praznovali, kako ga bomo imenovali in ali bo praznik tudi dela prost dan, še ni jasno. Novi praznik naj bi dobili še letos, predvidoma še pred vstopov v EU.
