'Gre za nesporazum'

Dogovor o direktivah o delovnem času in začasnih delavcih, ki so ga v noči na torek dosegli ministri EU, pristojni za zaposlovanje, je največji dosežek slovenskega ministrstva za delo, družino in socialo v času slovenskega predsedovanja EU, je danes v Ljubljani ocenila ministrica Marjeta Cotman. S tem pa se ne strinjajo delavci in predstavniki sindikatov, saj bi se delovni čas iz 48 ur na teden podaljšal na 60 ali celo 65 ur.

Sindikati menijo, da dogovor poslabšuje položaj delavstva. "Vsebina direktive o delovnem času, kakršno so ministri EU sprejeli, je bila sprejeta mimo stališč Evropskega ekonomsko socialnega sveta, na slovenskem Ekonomsko socialnem svetu kot najvišjem organu socialnega partnerstva v naši državi pa ni bila niti predstavljena," opozarja predsednik Pergama Dušan Rebolj. Pergam zahteva, da se direktiva o delovnem času takoj uvrsti na sejo Evropsko socialnega sveta.

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Metka Roksandićeva je na današnji tiskovni konferenci ocenila, da omenjeni politični dogovor ne rešuje problemov, ki se pojavljajo od leta 1993, ko je bila ta direktiva sprejeta in uveljavljena. "Ne rešuje problemov izjem ter aktivnega in neaktivnega dežurstva," je ocenila.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izrazil prepričanje, da so takšna določila nevarna za delavce, saj bi jih delodajalci lahko zlorabljali. Delavec je namreč po njegovem prepričanju ob iskanju zaposlitve v izrazito podrejenem položaju in če ne bi sprejel določbe v pogodbi o zaposlitvi o daljšem delavniku, po Semoličevih besedah obstaja realna možnost, da zaposlitve ne bi dobil.

Roksandićeva je prepričana, da politika ni dosledno sledila evropski socialni listini in določbi, da ima delavec pravico do omejenega delovnega časa. "Praviloma po direktivi ima, vendar s tolikimi izjemami, da se lahko ta čas podaljša na 60 ali celo 65 ur," je dodala.

Semolič je danes izrazil priznanje ministrici Cotmanovi, ki je vodila zasedanje ministrov EU pristojnih za zaposlovanje. Po njegovih besedah se je Cotmanova trudila, da bi se zaključila zgodba s sprejemanjem direktiv, ki se vleče že več let.

Cotmanova z dogovorom zadovoljna

Dogovor je zelo pomemben korak za socialno zaščito in delavske pravice evropskih delavcev, hkrati pa bomo ohranili prožnost, ki jo potrebujejo podjetja, je povedala predsedujoča ponedeljkovemu zasedanju, ki se je zavleklo pozno v noč, Cotmanova.

Kot je pojasnila ministrica, dogovor o delovnem času v določenih vidikih spreminja že obstoječo direktivo, bistvo pa je omejitev pretiranega podaljševanja delovnega časa, ki ga omogoča sedanja direktiva, in prilagajanje delovnega časa potrebam delovnega procesa v soglasju s socialnimi partnerji. Najdaljši delovni teden je tako omejen na 48 ur, z možnimi nekaterimi izjemami, predvsem glede upoštevanja dežurstev. "Prav tako je v tej direktivi velik poudarek dan usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Direktiva tako na eni strani ohranja določeno mero prožnosti urejanja delovnega časa, na drugi strani pa zagotavlja varstvo pravic delavcev. Pomembno je, da je prožnost vezana na posvetovanje s socialnimi partnerji, pri najpomembnejših pravicah pa tudi na predhodno osebno soglasje delavca," je poudarila ministrica.

Kaj pa začasni delavci?

"Direktiva o začasnih delavcih pa bo v državah članicah EU povsem na novo uredila področje dela prek agencij za posredovanje dela oz. t.i. začasno delo, ki je danes v državah EU različno urejeno, v nekaterih pa doslej sploh ni bilo. Direktiva bo postavila minimalne standarde, ki jih bodo morale uveljaviti vse države članice," je še pojasnila ministrica. "Dogovor, ki je bil sprejet, vsebuje ključno ravnovesje med zagotavljanjem zaščite delavca in prožnostjo trga dela. Delavcem, zaposlenim prek agencije za začasno delo, se morajo od prvega dne zaposlitve zagotoviti enake pravice kot delavcu, zaposlenemu v podjetju uporabniku. Izjeme so možne le, če se o tem dogovorijo socialni partnerji," je pojasnila Cotmanova.

Evropski socialisti v Evropskem parlamentu sicer napovedujejo, da bodo glasovali proti dogovoru ministrov, vendar pa Cotmanove to ne skrbi. Dogovor s parlamentom bo sicer potreben, vendar pa, kot je poudarila, gre za "politični kompromis 27 držav", na podlagi katerega bodo direktive sploh prišle v parlament. "Doseči takšen kompromis je velik uspeh našega predsedovanja in to nam priznava vseh 27 držav," je poudarila Cotmanova.

"Če teh direktiv ne bi bilo, bi bila zaščita evropskih delavcev na dnu," je poudarila ministrica in izpostavila, da so bila pogajanja za zaprtimi vrati zelo težka. "Toda borila sem se z vsemi močmi in kolegom dala vedeti, da sem vedno na strani šibkih in da gre za moj osebni pogled na varstvo delavčevih pravic," je opisala potek pogajanj ministrica pred doseženim dogovorom.

Pri tem je pojasnila tudi, da direktivi za slovenske delavce ne bosta prinesli bistvenih sprememb, saj sta področji v Sloveniji že urejeni. Pravice začasnih delavcev so izenačene so pravicami delavcev v podjetjih uporabnikov, v zakonu o delovnih razmerjih pa je določeno največje možno število delovnih ur. Izjeme so možne zgolj v dežurstvu v zdravstvu, kjer pa to ureja zakon o zdravniški službi in zdravstveni dejavnosti. S tem direktivama se naše stanje ne poslabšuje, izboljšujemo pa položaj evropskih delavcev, je še poudarila ministrica Cotmanova.