Tanja Bolte: Prireditve bi se morale že zdaj dogajati znotraj meritev hrupa

Kot smo že poročali, bi po vladnem predlogu uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah ljudje lahko na istem kraju organizirali javne prireditve, kot so koncerti, le enkrat v tednu dni, in še takrat bodo zvočniki lahko prižgani natanko osem ur v celem dnevu, niti minute več, v nočnem času pa največ dve uri in niti minuto čez polnoč. Na istem kraju v vseh 365 dneh leta lahko organizirajo le 18 prireditev, ki se odvijajo tudi v času noči. Vsi organizatorji prireditev bodo morali na dogodku poskrbeti še za pooblaščeno osebo, ki bo po 22. uri zvečer izmerila jakost zvoka.

Kot je v oddaji 24UR ZVEČER dejala namestnica poveljnika Gasilske zveze Slovenije Janja Kramer Stajnko, so na zvezi podrobno preučili predlog nove uredbe, pri čemer so bili pozorni zlasti na tista določila, ki bi zanje pomenila finančne ali administrativne posledice. "Na primer, da je potreben dodaten izračun emisije zvoka, kot tudi meritve zvoka, kar bo zagotovo finančna posledica, pa tudi omejitev organizacije prireditve, ki lahko traja samo do polnoči," je naštela. Zelo jih omejuje tudi določilo, da mora med posameznimi prireditvami na istem kraju miniti najmanj sedem dni. "Ker se velikokrat vključujemo ravno v neke vaške prireditve in smo le del tega, in če je to omejeno potem samo na eno prireditev, nekdo izpade," je orisala.

Direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte je poudarila, da je predlog uredbe še v javni obravnavi, ki se končuje. Dejala je, da občine in varuh človekovih pravic prejemajo veliko pritožb zaradi prireditev, ki se dogajajo v strnjenih naseljih. Ljudje se največkrat pritožujejo, da jih moti hrup in da ne morejo spati in normalno živeti v takšnem okolju. 

Stajnkova je poudarila, da se veselice običajno odvijajo v vaškem okolju, kjer so prireditveni prostori pogosto oddaljeni od strnjenih naselij. "Zato bi mogoče bilo tu smiselno najti nek kompromis in v uredbi določiti različna okolja – ali gre za mestno središče ali vaško okolje, in da se potem po nepotrebnem ne omejuje na takšnih mestih, kjer to ni tako moteče," je predlagala.

Boltetova je dejala, da že iščejo rešitve za omenjene pomisleke. "Kot sem rekla, javna obravnava uredbe se je šele zaključila, vse deležnike nameravam povabiti na sestanek in z njimi podebatirati," je obljubila.

Glede časovnih omejitev in meritev hrupa, ki gasilcem predstavljajo izziv pri organizaciji veselic, s katerimi zbirajo sredstva za delovanje društev, je Boltetova dejala: "Veselica je lahko tradicionalna prireditev, omejitev je do dveh zjutraj in ni nobene druge omejitve, razen to, da se mora meriti hrup. Meritve so zdaj jasno opredeljene v uredbi. Do sedaj so se morali vsi skupaj, ki so organizirali prireditve, držati mejnih vrednosti, ki so jasno določene in niso spremenjene. Samo, sedaj je jasno zapisano, da hrup ne sme biti presežen in da je to treba dokazovati z meritvami. Če pa beremo obstoječo uredbo, bi se morale prireditve že sedaj dogajati znotraj meritev hrupa." 

"Gasilske veselice in naše prireditve so eden od ključnih virov prihodkov naše organizacije, da lahko zagotavljamo nemotene pogoje dela in da smo lahko uspešni in učinkoviti ob nesrečah, na katerih posredujemo," je spomnila namestnica poveljnika GZS. "Zato se nam nikakor ne zdi smiselno zaostrovati takih stvari, ki bi nas pri tem omejevale," je dodala. 

Sogovornici sta izmenjali tudi pogled na določbo uredbe, ki nalaga organizatorjem, da lahko pospravljanje odra začnejo šele ob 7. uri naslednji dan. Stajnkova pravi, da običajno ljudje po koncu veselice z veseljem priskočijo na pomoč pri pospravljanju prizorišča. Če bodo morali čakati šele jutro, pa bo to dodaten logističen izziv. 

Boltetova je dejala, da bodo vse pripombe in pomisleke upoštevali v uredbi, popravljeno uredbo bodo do 5. aprila poslali deležnikom na vpogled in nato bodo pripravili končni predlog, ki ga bodo – če bo veliko sprememb – še enkrat javno objavili ter nato poslali v sprejem.