Direktorji bolnišnic bodo tudi 'leteli'

Skupaj je tako 26 bolnišnic zabeležilo za nekaj manj kot 10 milijonov evrov izgube. V primerjavi z lanskim letom se je ta primanjkljaj zmanjšal, saj so v enakem obdobju lani bolnišnice imele za skoraj 16 milijonov evrov izgub.

Minister je še dodal, da so imele bolnišnice 15. avgusta za 86 milijonov evrov odprtih terjatev, od tega jih je za 58 milijonov evrov že zapadlo. V največjih dolgovih je ljubljanski klinični center, ki ima za 42 milijonov evrov odprtih terjatev, sledi izolska bolnišnica s skoraj 10 milijoni terjatev, nato pa še Jesenice (5,9 milijona evrov) in Maribor (5,27 milijona evrov).

Večina obveznosti je zapadla pred manj kot 30 dnevi, takšnih je 43,8 odstotka, obveznosti, ki so zapadle pred več kot štirimi meseci, pa je za 6,3 milijona evrov.

Generalna direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj pod vprašaj postavlja realnost takšnih napovedi v luči polletnega poslovanja teh bolnišnic. Potemtakem bi namreč morale poslovati zelo rigorozno, da bi prišle do poslovanja brez primanjkljaja, je dejala. Tako so napovedi ministrstva glede na dosedanji denarni tok bolj pesimistične. Ocenjujejo namreč, da bo skupni primanjkljaj ob koncu leta znašal približno 11,5 milijona evrov.

Svoje finančne težave lahko bolnišnice rešujejo prek sistema enotnega upravljanja s prostimi sredstvi sistema EZR, ki jim omogoča, da dobijo kratkoročna likvidnostna posojila za premostitev težav. Namero je izkazalo devet bolnišnic, štiri so že bile vključene v sistem. Med njimi ni ne ljubljanskega ne mariborskega kliničnega centra.

Direktorji bodo tudi "leteli"

Minister za zdravje Tomaž Gantar pa je na današnji novinarski konferenci opozoril, da bodo tisti direktorji, ki ne bodo izpolnjevali sanacijskega načrta in bodo črpali sredstva iz zakladnice, trpeli posledice, po potrebi "bodo tudi leteli". Direktor bolnišnice, ki ne ve, kako bo vračal posojilo, pa ga niti ne bo dobil.

Poleg tega Gantar opozarja, da bolnišnicam, ki se ne bodo držale sanacijskega načrta, ne more zagotavljati, da ne bodo ostali brez plač. "Škoda je pričakovati, da bi lahko z državnim proračunom sanirali dolgove bolnišnic. Država denarja nima," je dejal. Minister ima sicer občutek, da se direktorji nekaterih bolnišnic ne zavedajo dovolj, kako resen je položaj v zdravstvu.

Glede na zaostrujoče se stanje v zdravstveni blagajni pa minister pravi, da ga za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) toliko ne skrbi. "Na koncu bo ZZZS edini, ki bo preživel. Tisti, ki zdravijo, pa bodo na kolenih," je dejal.

Prihodki in odhodki nižji

Prihodki bolnišnic so se znižali za 4,84 odstotka, predvsem na račun znižanja cen zdravstvenih storitev. Prvič so se cene znižale že maja lani, drugič pa še z začetkom letošnjega leta. Obe znižanji sta bili triodstotni. Tudi odhodki bolnišnic so se v povprečju zmanjšali, a nekoliko manj kot prihodki. Odhodki so bili nižji za 4,28 odstotka. Najvidnejši padec odhodkov so zabeležili v novogoriški bolnišnici, kjer so imeli za 7,8 odstotka nižje odhodke, v UKC Maribor so jih znižali za 5,68 odstotka, v Novem mestu pa za 5,32 odstotka.

16 bolnišnic je imelo v prvih šestih mesecih negativen denarni tok v skupni višini 11 milijonov evrov, 10 bolnišnic pa je poslovalo s pozitivnim denarnim tokom v skupni višini 6,5 milijona evrov.

Bolnišnice so tudi naredile ocene, kako bodo poslovanje zaključile ob koncu leta. Skupni primanjkljaj naj bi znašal okoli 1,7 milijona evrov, a ministrstvo za zdravje pravi, da bo verjetno dejansko stanje slabše. Ob tem ministrstvo dodaja, da na poslovanje bolnišnic vplivajo tudi kumulativni primanjkljaij iz preteklih let, ki so ob koncu lanskega leta znašali 70,8 milijona evrov.

Upočasnjeno zaposlovanje

V primerjavi s preteklimi obdobji podatki o zaposlovanju v prvem polletju kažejo trend upočasnjene dinamike zaposlovanja. Največ novih delovnih mest je bilo ustvarjenih v UKC Ljubljana, kjer imajo 138 novih članov osebja, v Novem mestu pa je 56 novih delovnih mest. V Celju so število delovnih mest znižali za 41, v Novi Gorici za 17, v UKC Maribor pa za 15. Če želijo bolnišnice do konca leta uresničiti načrtovano raven zaposlenosti, bodo morale število zaposlenih znižati še za 112.