Bolnike najpogosteje v nasilneže spremeni predolgo čakanje in naročanje

Kaj so pokazali izsledki ankete med zdravstvenim osebjem?

Najpogostejši povod za izbruh nasilja nad zdravniki in zobozdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici) v 63,9 odstotka, sledijo mu psihični vzroki na strani povzročitelja v 49,4 odstotka ter neupravičena zahteva po napotitvi v 36 odstotkih.

Izsledki ankete kažejo, da zgolj 9 odstotkov anketiranih zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov še ni bilo izpostavljenih nasilju na delovnem mestu. Najpogostejši povzročitelji nasilja so bili pacienti in svojci (71,4 odstotka), veliko pa je bilo nasilja tudi s strani sodelavcev (31,6 odstotka). 17,22 odstotka anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja.

Zdravstveno osebje ima, enako kot ostali zaposleni, pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja. Zdravniška zbornica Slovenije zato podpira načelo ničelne tolerance do nasilja zdravnikov in zobozdravnikov, saj je njihova varnost hkrati tudi predpogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo pacientov.

O nasilju je nujno spregovoriti

Dve presečni raziskavi, ki ju je izvedla zbornica med zdravniki v letih 2007 in 2018, sta pokazali, da je nasilje nad zdravništvom tudi pri nas resen javnozdravstveni problem. V Sloveniji si najbolj številni organizaciji, to je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije, že več let prizadevata zmanjšati posledice nasilja, ki se dogaja znotraj zdravstvenega sistema. Želijo si, da bi Slovenija, podobno kot sosednja Hrvaška, v kazenski zakonik vnesla novo obliko kaznivega dejanja, to je nasilje proti zdravstvenim delavcem. S tem bi država dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona. Prav tako opozarjajo, da je pomembno, da o nasilju ne molčimo več, da ga prepoznavamo in ustrezno obravnavamo.

V ta namen so na spletni strani zdravniške zbornice pripravili spletni obrazec za prijavo nasilja. Dostopen je na naslednji povezavi.

Za varno delo ključno varno okolje

So pa na zbornici ustanovili tudi delovno skupino Ne dopuščajmo nasilja za zaščito zdravnikov pred nasiljem, ki deluje na področju preprečevanja nasilnih incidentov v zdravstvu. Strokovna skupina je izdelala priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov – okvirne usmeritve za zaščito zdravništva na delovnem mestu. "Varno, strokovno, kakovostno in prizadevno delo zdravnikov je možno samo v varnem okolju. V tem okolju se srečujemo z bolniki, ki so prizadeti, zaskrbljeni, prestrašeni in nekateri tudi vedenjsko spremenjeni, zato so stresne situacije in izbruhi nasilja pogosti. Izkušnje nas učijo, da je mogoče nasilje v zdravstvenem okolju pravočasno prepoznati in preprečiti. Prav zato se je multidisciplinarna strokovna skupina pri Zdravniški zbornici Slovenije lotila izdelave priporočil in okvirnih usmeritev za zaščito zdravništva na delovnem mestu, ki bi omogočila varnejše okolje v zdravstvu. Pripravili bomo tudi programe izobraževanja za zdravstvene delavce. Dve smrti naših kolegov na njunih delovnih mestih sta bili tragična dogodka, ki se ne smeta ponoviti," je povedala zdravnica Nena Kopčavar Guček, vodja te delovne skupine.

"Dobre prakse iz tujine kažejo, da se preprečevanje nasilja obnese. Najenostavnejše preprečevanje izhaja iz usposobljenosti zdravstvenih delavcev, da zgodaj zaznajo dejavnike tveganja za nasilno vedenje in hitro ukrepajo z umirjanjem okoliščin. Zdravniška zbornica Slovenije načrtuje sistematično izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov o preprečevanju nasilnih incidentov," pa je poudarila zdravnica Mojca Zvezdana Dernovšek, članica delovne skupine.

Sprememba zakona, ki bi omogočila odklonitev zdravljenja nasilnežu

Zdravniška zbornica si skupaj s člani delovne skupine prizadeva tudi za zakonsko ureditev na tem področju, zato je v zvezi s tem na zdravstveno ministrstvo naslovila predloge v tej smeri. Na pobudo ministrstva so podali tudi konkretne predloge sprememb Zakona o pacientovih pravicah, ki bi omogočile odklonitev zdravljenja nasilnim osebam oziroma prekinitev izbire osebnega zdravnika, do katerega je pacient nasilen, denarno sankcioniranje nasilnih pacientov, delodajalcem pa bi zakon naložil vzpostavitev tehničnih rešitev za zaščito zdravstvenih delavcev pred nasilnimi pacienti (vrsto tehničnih ukrepov bi določilo ministrstvo s pravilnikom).