V razpravi v DZ, je minister za evropske zadeve Janez Potočnik dejal, da bi EU morala biti v teku pristopnih pogajanj o finančnem paketu poglavij, to je o kmetijstvu, regionalni politiki in poračunu, pripravljena na večje razlikovanje med kandidatkami.
Potočnik meni, da se slovensko kmetijstvo v primerjavi s kmetijstvi ostalih kandidatk za članstvo precej razlikuje, na primer pri višjih cenah proizvodov, specifičen je tudi slovenski položaj regionalne politike, saj Sloveniji ob upoštevanju sedanjih področnih pravil zaradi relativne višje razvitosti v primerjavi z ostalimi kandidatkami grozi slaba pozicija pri upravičenosti do prejemanja sredstev za regionalni razvoj.
Potočnik je pred poslanci ponovil že izrečeno stališče, da bi EU v danih finančnih okvirjih lahko našla več sredstev za financiranje širitve, kot je v svojem predlogu minuli teden predvidela Evropska komisija. Ta je predvidela, da bodo nove članice - teh bo do deset - v obdobju med 2004, ko naj bi v unijo vstopile, pa do izteka tekočega sedemletnega finančnega obdobja, to je do konca 2006, iz skupnega proračuna prejele skupaj 28 milijard evrov. Pri tem se bodo le postopoma vključevale v sistem financiranja kmetijstva, namenjenih pa jim bo nekaj več sredstev za razvoj podeželja.
Predloženi finančni načrt je strogo v okvirih Agende 2000, leta 1999 dogovorjenega sedemletnega finančnega načrta EU. V tem je EU dovoljeno zgornjo mejo skupne evropske porabe zakoličila na 1,27 odstotka vrednosti bruto družbenega proizvoda, predvidela pa tudi stroške za izvedbo širitve, sicer na predpostavki, da bo v prvem valu v EU vstopilo šest novink. Potočnik je pri tem prepričan, da bi bilo moč sredstva za nove članice povečati, ne da bi EU kršila dogovore iz Agende 2000.
V prvi vrsti bi EU lahko pristala na polno izkoriščanje zgornje dovoljene meje skupne porabe. Višina evropske porabe se namreč danes giba na 1,09 odstotka vrednosti skupnega BDP, tako da je manevrskega prostora do dovoljenih 1,27 odstotka še nekaj. Poleg tega bi EU lahko pristala, da bo zaradi zdaj predvidene obsežnejše širitve na novinke prenesla sredstva, namenjena za predpristopno pomoč. V nasprotnem primeru bo ta denar ostal neizkoriščen, saj bo skupina držav, ki še ne bodo postale članice, po sedanjih ocenah manjša, kot je bilo predvideno v Agendi 2000. Samo s tem transferjem bi se obseg sredstev za nove članice lahko povečal za več kot 15 odstotkov, je dejal Potočnik.
Finančna strategija Evropske komisije za izvedbo širitve sicer ni bila osrednja tema današnjega zasedanja komisije za evropske zadeve. Zasedanje, na katerem bo komisija govorila izključno o finančnih vidikih vstopanja v EU, je predvidena za prihodnji teden. Komisija za evropske zadeve je danes v pripravah na februarsko "širitveno razpravo" v državnem zboru prednostno obravnavala zaključke iz novembra lani objavljenega rednega letnega poročila Evropske komisije o napredku Slovenije. Komisija je ocenila, da poročilo - to je bilo s strani vlade ocenjeno kot najboljše doslej - odraža realno stanje pripravljenosti na članstvo. Ob pozivih, naj pristojna telesa in institucije zagotovijo izpolnitev zadanega cilja, po katerem bo Slovenija na članstvo polno pripravljen do izteka 2002, so poslanci tudi menili, da bi morala vlada pred iztekom leta državnemu zboru predložiti natančen prikaz delovanja države v okoliščinah članstva v EU.
