Boljši časi za turizem: poleg domačih gostov se v naše kraje vračajo tujci

Poleg domačih gostov se v naše kraje vračajo tujci, predvsem Avstrijci, Nemci, Italijani in Hrvati. Samo v Ljubljani je v prvih 12 dneh aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani zasedenost zrasla z 11 na 54 odstotkov. V prvih štirih mesecih so v Ljubljani nočitve v 88 odstotkih ustvarjali tuji gostje. Podobno je bilo v večini drugih turističnih krajev, z izjemo Rogaške Slatine. Ta zdraviliški kraj je vojna v Ukrajini zelo prizadela, med njihovimi gosti je bilo namreč veliko Rusov in Ukrajincev. 

Iztok Altbauer, direktor skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da je zasedenost kapacitet slovenskih zdravilišč med prvomajskimi prazniki 70-, 80- in 90-odstotna. Prevladujejo domači gostje, tudi za veliko noč je bilo teh okoli 60 odstotkov. Veseli pa jih, da so se tudi tuji gostje sprostili in se opogumili, da spet prihajajo k nam. 

Z Obale poročajo, da se tuji turisti množično vračajo, trenutno je pol domačih, pol tujih. Tudi mednarodni turizem se po dveh letih epidemije vrača v stare tirnice. Ali to že pomeni, da je pred nami rekordna poletna sezona? Dejansko so obeti dobri, ponekod tudi zelo dobri, odgovarja Altbauer. "Še vedno prevladuje odločanje v zadnjem hipu, a ljudje ne smejo čakati predolgo, ker se lahko zgodi, da bodo določene kapacitete popolnoma zasedene," opozarja.

Kako hudo pa je turizem in konkretno zdravilišča prizadela epidemija? "Če naredimo primerjavo števila gostov ustvarjenih prenočitev leta 2021 z zadnjim normalnim letom 2019, ugotovimo, da je bilo 26 odstotkov manj tako pri prihodih gostov kot pri ustvarjenih prenočitvah. Teh slabih 30 odstotkov se seveda zelo pozna. Ampak lanska poletna sezona je bila že boljša, od leta 2020 za približno 20 odstotkov in če bi šli s tem trendom naprej, bi bila ta kondicija čedalje boljša," pojasnjuje Altbauer. 

Rusi in tudi Ukrajinci so bili redni gostje v Rogaški Slatini, brniško letališče je zaradi tega celo načrtovalo nove linije z Rusijo in Ukrajino. Altbauer obžaluje, da teh gostov zdaj ni več. "V Rogaški Slatini so ruski in ukrajinski gosti predstavljali kar 45 odstotkov in to je velik padec, ki ga v tako kratkem času ne moreš nadoknaditi."

V Rogaški Slatini se bodo zato morali preusmeriti na druge trge. "Mi v sodelovanju s STA in Rogaško Slatino načrtujemo določene aktivnosti na t. i. alternativnih trgih, ki so nekoč tam že bili – italijanski, hrvaški, srbski trg … Nekaj gostov bo zagotovo prišlo s kratkoročnimi aktivnostmi, a turizem je tek na dolge proge in še veliko bo treba delati na teh trgih, da si ponovno povrnemo zaupanje in predvsem ime." 

Pričakujejo, da bodo lahko že letos gostili goste s teh trgov, veseli pa jih, da je tudi domači gost ponovno prepoznal Rogaško Slatino kot biser med zdraviliškimi kraji, ki si zasluži, da ga domači gost ponovno obišče. 

Slovenija se vse bolj uveljavlja tudi kot gastronomska destinacija in temu sledijo tudi v zdraviliščih. "To je eden zelo pomembnih dejavnikov – da ni več klasične hotelske hrane. Trudimo se tudi povezati z okoliškimi kmetijami, da imamo najkrajšo pot za zdravo hrano in sledimo vsem svetovnim trendom. Zdravilišča imajo naravne zdravilne dejavnike, smo v naravnem okolju, imamo znanje, če dodamo zdravo hrano in vse bogate programe, potem pa res ni razloga, da ne bi zapolnili še tistih kapacitet, ki so še proste," zaključi sogovornik.