Državni zbor je z 59 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, s katerim se določa enotna splošna prepoved tistih nepoštenih poslovnih praks, ki izkrivljajo ekonomsko obnašanje potrošnikov.
Zakon nepoštene poslovne prakse razvršča v dve skupini - v zavajajoče in agresivne poslovne prakse, je poslankam in poslancem ob drugi obravnavi zakona povedala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem. Glavni namen zakona pa je krepitev varstva potrošnikov in prenos evropske direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij do potrošnikov na notranjem trgu v slovenski pravni red. Nadzor nad spoštovanjem zakona bodo izvajali Tržni inšpektorat RS in drugi inšpekcijski organi.
Poslanci so potrdili tudi nove vodstvene funkcije v delovnih telesih. Komisijo za nadzor obveščevalnih služb bo po novem vodil Pavel Gantar iz nepovezanih poslancev, komisijo za nadzor proračuna pa Milan Petek iz LDS.
Cvikl: Vlada nagrajuje elito
Poslanke in poslanki so po zaključku drugega branja novele zakona o prevzemih, ki so jo predlagali državni svetniki, s 45 glasovi proti 19 zavrnili novelo zakona o prevzemih.
DS je ugotovil, da nekatere rešitve zdaj veljavnega zakona niso v celoti ustrezne, npr. možnost objave prevzemne namere, tudi če prevzemnik nima resnih prevzemnih namenov, poslanska večina pa predlaganim spremembam ni bila naklonjena. Tako kot vlada je namreč menila, da ne predstavljajo zadostne vsebinske teže, ki bi narekovala korekcijo določb zakona, ki je v veljavi šele dobrih šest mesecev. Predlagani zakon po njihovem mnenju ne prinaša večjih vsebinskih sprememb, poleg tega pa tudi konceptualno zelo odstopa od veljavnega zakona.
Sedanja ureditev sicer po mnenju državnih svetnikov omogoča objavo prevzemnih namer, pri katerih prevzemnik nima resnega namena opraviti prevzema, temveč jo objavi samo zato, da bi drugega prevzemnika oviral pri izvedbi prevzema. Poleg tega med trajanjem postopka s prevzemno ponudbo velja absolutna prepoved kupovanja vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka prepoved je nefunkcionalna in jo ureditev v drugih državah članicah EU ne pozna.
Predlagana novela pa predvideva neizpodbitne domneve, da je prevzemnik odstopil od prevzemne namere, če ne opravi pravočasno dejanj v zvezi z objavo prevzemne ponudbe. Poleg tega sme prevzemnik med trajanjem postopka s prevzemno ponudbo kupovati vrednostne papirje ciljne družbe tudi zunaj tega postopka, če pri tem spoštuje načelo enakega obravnavanja imetnikov vrednostnih papirjev ciljne družbe.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.