Pri vodenju države je potrebno upoštevati več deležnikov kot pri vodenju podjetja, v pogovoru za Televizijo Slovenija ugotavlja Robert Golob. Dodal je, da se vsak uspešen manager uči iz lastnih napak. "Verjamem, da bo tudi zaradi tega v bodoče boljše in tudi meni bolj enostavno," je dejal. Priznati napako in jo popraviti pa je njegov moto, je dodal.
Zdravstvo ostaja prioriteta, je zagotovil. Z javnim zdravstvenim sistemom je šlo v zadnjih 30 letih narobe "skorajda vse, kar se je dalo, predvsem z vidika politike", je dejal. A to ne pomeni, "da obstaja čudežna čarobna paličica" ali pa da je sam "čarovnik, ki bo to čez noč rešil". Iz neuspelega poskusa reševanja čakalnih vrst pa se je naučil, katerih napak ne sme ponavljati v drugem poskusu, "ki že poteka".
Prejšnji teden je bil tako sprejet interventni zakon v zdravstvu, ki po Golobovih besedah predstavlja temelj, na podlagi katerega bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravil program svojega dela za prihodnji dve leti. Na podlagi tega programa bodo nato sprejeli uredbo o oblikovanju programa storitev za obvezni zdravstveni prispevek. "Ta uredba je temelj, s katerim bomo začeli denar v zdravstvu ciljno usmerjati v skrajševanje tistih čakalnih vrst, ki so za ljudi najbolj pomembne," je dejal.
Velik zalogaj za vlado je tudi popoplavna obnova Slovenije. Golob je znova zatrdil, da bodo pri tem sledili stroki. Razume ljudi, ki bodo morali zapustiti svoje domove, a, kot je poudaril, gre za življenjsko varnost. Zagotavlja pa, da bo vlada ljudem pri selitvi pomagala, tako finančno kot tudi z iskanjem lokacije.
Glede padca javnomnenjske podpore tako vladi kot stranki Gibanje Svoboda je dejal, da so edino, kar šteje, volitve. "Ankete so lahko dobrodošel pokazatelj na pol poti, kako ti gre, ampak kdor bo svojo politiko ravnal po anketah in ne ciljih, ki se jim je zavezal na začetku mandata in za kar je v resnici dobil podporo volivcev, ne more dobro zaključiti. Sam se držim tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi," je prepričan. So pa včasih nekateri ukrepi, dokler se ne pokažejo rezultati, manj popularni ali manj razumljeni, je poudaril.
Slednje se je po njegovih besedah izkazalo tudi ob ideji o rekonstrukciji vlade z namenom lažjega usklajevanja resorjev v popoplavni obnovi. Šlo je za predlog, svoje razmišljanje rad delim z javnostjo, mogoče v politiki to ni najboljše sprejeto, ugotavlja Golob in zatrjuje, da je na znanje vzel dano lekcijo.
Vlada sicer še vedno ne deluje v polni zasedbi, po razrešitvi kmetijske ministrice Irene Šinko premier namreč v DZ še vedno ni poslal predloga za novega ministra. To funkcijo bo sicer zaupal Vojku Adamiču, po Golobovih besedah pa bo kandidat v DZ zaslišan še ta ali prihodnji teden. To bo sicer mogoče šele, ko bo predsednik vlade v DZ poslal predlog za njegovo imenovanje na čelo kmetijskega resorja.
Sodelovanje s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič kot tudi samim parlamentom je označil za korektno. Znova je zatrdil, da odstopa predsednice DZ ni zahteval, zanikal je tudi, da bi v ozadju potekali dogovori o njeni razrešitvi. "Notranja dinamika v tako veliki poslanski skupini in stranki se bo vedno dogajala. Ker smo mladi in novi, je mogoče ta dinamika bolj burna, kot je v kakšni ustaljeni stranki, kjer so vse te procese dali že skozi. Mi jih moramo v živo pred občinstvom, a tako pač je," se je odzval tudi na izključitev poslanke Mojce Šetinc Pašek iz stranke.
Glede odnosov s predsednico republike Natašo Pirc Musar pa je dejal, da imata zasebno odličen odnos, med njunima uradoma pa vlada "razmejitveni način delovanja". Ob tem je zatrdil tudi, da predsednici ne zameri zaposlitve nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar v njenem uradu, kjer po njegovem mnenju deluje politično. "Na kakšen način deluje, naj si vsak ustvari mnenje," je dejal. V besedah predsednice v nedavnem nagovoru DZ je videl dobronamerno kritiko, ki je koristna. "Marsikaj od tega, kar je bilo rečeno, sem prepoznal tudi sam," je dejal.
Golob se je sicer v času nagovora predsednice mudil na vrhu Sveta EU, na katerem so se voditelji držav članic usklajevali o dolgoročnem proračunu EU, ki vključuje tudi 50 milijard makrofinančne pomoči Ukrajini v prihodnjih štirih letih. Slednjemu nasprotuje madžarski premier Viktor Orban, ki je s tem za zdaj preprečil sprejetje celotnega proračuna. Pogajanja se nadaljujejo februarja, 26 članic pa po Golobovih besedah dela na alternativnem načrtu, "kako isti proračun realizirati brez Madžarske".
Ob Orbanovi odsotnosti pa so nato voditelji EU podprli začetek pristopnih pogajanj s Kijevom. Začetek postopka ima za Ukrajino po Golobovem mnenju simbolno in transformativno moč, saj bo morala Ukrajina začeti izvajati reforme.
Še pred začetkom vrha se je Golob sestal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Golob je dejal, da je ob tem, ko je bila energetska draginja najpomembnejša tema v Evropi, stkal zelo pomembne in osebne vezi z marsikaterim evropskim voditeljem.
Sicer pa so po njegovih besedah v teku pogajanja glede investicije francoskega Renaulta, da začne električne avtomobile proizvajati v Sloveniji.
