'Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo'

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnila generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj, se je slinavka in parkljevka, ki za ljudi ni nevarna, v Evropi pojavila po 40 letih, in sicer je bil prvi primer potrjen januarja v Nemčiji. V začetku marca je nato prišlo do izbruha bolezni na Madžarskem, od koder se je bolezen verjetno razširila tudi čez mejo na Slovaško, kjer so pretekli teden najprej potrdili tri izbruhe, v tem tednu pa še enega. Na Madžarskem so v sredo potrdili nov izbruh.

"Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo, tako neposredno kot posredno, saj je na okuženem gospodarstvu treba usmrtiti vse živali, pride do omejevanja trgovine," je poudarila Znojeva. Slovaki so po njenih navedbah za zdaj škodo zaradi izbruha ocenili na sedem do deset milijonov evrov, Nemci pa na milijardo evrov.

Od začetka februarja je v Slovenijo s Slovaške in Madžarske prispelo približno 1100 živali, ki se nahajajo na 57 gospodarstvih po vsej državi. Od petka je uvoz dovzetnih živali s Slovaške prepovedan, od srede pa enako velja za dovzetne živali z Madžarske. Zadnja pošiljka živali s Slovaške je bila sicer 10. marca, z Madžarske pa 24. marca.

Pristojni so identificirali in pregledali vse živali, ki so prispele v Slovenijo iz teh dveh držav, pri čemer so prepovedali premike teh živali do izteka inkubacijske dobe, ki običajno traja do 12 dni. Suma na bolezen za zdaj še ni. Po preteku obdobja bodo veterinarji opravili ponoven kliničen pregled živali, da se bo prepoved premikov lahko sprostila, je pojasnila Znoj.

Na upravi poudarjajo, da za preprečevanje pojava bolezni lahko največ naredijo rejci samo, zato jih znova pozivajo k izvajanju strogih biovarnostnih ukrepov.

"Rejce pozivamo, naj pregledujejo svoje reje ter tudi izvajajo ukrepe, kot so uporaba namenskih oblačil v hlevu, karantena, čiščenje ter razkuževanje prevoznih sredstev, predvsem pa omejitev nepooblaščenih vstopov v hlev. Pomembno je, da pregledujejo zdravstveno stanje svojih živali, da so pozorni na morebitne znake, v primeru, da se pojavijo znake, pa takoj obvestiti to svojega veterinarja," je dejala Znoj.

Bolezen se sicer kaže s simptomi, kot so izrazito slinjenje, vročina, izguba apetita in pojav mehurjev v ustih ter na nogah, živali pa virus izločajo z izcedki.

Na upravi so z namenom ozaveščanja pripravili posebno zloženko s ključnimi informacijami, ki jo bodo vsi rejci v prihodnjih dneh prejeli po pošti.

K upoštevanju biovarnostnih ukrepov na upravi pozivajo tudi prevoznike.

Danes se bo sestalo tudi državno središče za nadzor bolezni, ki bo skupaj s predstavniki uprave za zaščito in reševanje ter civilne zaščite preučilo pripravljenost za primer izbruha slinavke in parkljevke v Sloveniji. Kot je pojasnila Znojeva, je sestanek namenjen temu, da bi bili pripravljeni na situacijo v primeru izbruha, preverjanju, kako je z opremo, s postopki in odstranjevanjem kadavrov. Za usmrčene živali in poškodovane predmete v primeru izbruha je sicer za lastnike predvidena odškodnina.

V Sloveniji so to virusno bolezen, ki jo uvrščajo med najbolj nalezljive bolezni živali, sicer nazadnje potrdili leta 1968.