'V vse dražji prestolnici nočemo še ene elitne kulturne palače'

Med podpisniki bojkota, ki so ga danes zagnali prek spleta, so poleg Avtonomne tovarne Rog tudi številni drugi – Avtonomni kulturni center Metelkova mesto, Mladi za podnebno pravičnost, sindikat in univerzitetna redakcija Radia Študent, Mladinska aktivistična organizacija, aktiv delavk in delavcev v kulturi, kreativni center Poligon, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti ter katedra za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo in Kombinat. 

Preden se bodo v prostorih nekdanje Avtonomne tovarne Rog začele dejavnosti, bi se bilo treba po njihovem mnenju soočiti s preteklostjo in poravnavo krivic. Po njihovih besedah bi to pomenilo odprto razpravo, v kateri bi se akterji javno opredelili do dogodkov januarja lani, ko je občina v posest prevzela objekt nekdanje tovarne Rog. Obenem bi se določila primerna kompenzacija Rogovcem, ki so bili nasilno in ilegalno razlaščeni. "Brez soočenja s preteklostjo noben projekt na območju tovarne Rog ne more biti legitimen," so ocenili na novinarski konferenci. 

Odprto razpravo pričakujejo tudi za prihodnost Roga, da bi lahko demokratično načrtovali prostore. Pri tem bi po njihovem mnenju lahko sodelovali vsi, ne le poslušni partnerji mestnih oblasti. Kot so poudarili medijem, so do zdaj snovalci novega Roga razpravo s kritičnimi glasovi vedno zavračali in izključevali iz svojih delavnic vse, ki imajo drugačne razvojne ideje in dejanske izkušnje z upravljanjem Roga. 

Organizacije in iniciative vztrajajo, da bi se izvedla javna tribuna, na kateri bi soočili argumente in različne vizije.

Uporabniki Roga so sicer že leta 2019 podali alternativne predloge, kako bi se novi prostori Roga lahko razvijali, saj so prepričani, da bi lahko bili zgled samoorganiziranja in aktivne udeležbe prebivalcev. Ena je bila zadružna rešitev, po kateri bi bili delovna sila uporabniki tovarne – prekarci, brezposelni in begunci – ki bi se med projektom usposabljali za gradbene, obrtniške in upravne poklice. Druga je bila avtonomistična rešitev, ki bi izhajala iz tega, da bi se Mestna občina Ljubljana zavezala k spoštovanju samoupravnega načina delovanja uporabnikov, ti pa k opravljanju neprofitnih dejavnosti v javno dobro.

Obe rešitvi se jim zdita še vedno tehtni, vendar na Molu ni bilo posluha, da bi o tem sploh razpravljali, so povedali na novinarski konferenci. Pri zaščiti avtonomnih prostorov upajo tudi na posluh nove vlade, kljub temu da gre za okrog 20 milijonov evrov vreden mestni projekt, ki naj bi ga odprli prihodnje leto.

'V središču vse dražje prestolnice ne želimo še ene elitne kulturne palače'

Že pred tem so omenjene iniciative v sporočilu za javnost povedale, da so predstavitve načrtovanih vsebin in široke reklamne kampanje "žal znova preglasile kritike strokovne javnosti glede delovanja novega javnega zavoda, ki brez vsakršne javne razprave vzpostavlja megalomanski, več deset milijonov evrov vreden kompleks". Od tod po njihovem mnenju tudi izvirajo velike težave nastajajočega projekta – njegova vsebinska praznina, neracionalna uporaba prostorov, predvsem pa toga hierarhična ureditev, ki se javnosti prodaja kot participatorna.

"Zavod Center Rog se ni zmožen soočiti niti s svojo preteklostjo, saj dobro leto po ilegalni in nasilni deložaciji nekdanjih uporabnikov še vedno ni niti eden izmed njih prejel kompenzacije ali nadomestnih prostorov, ustanovitelji novega zavoda pa še naprej vztrajajo pri očitni laži, da je bila tovarna pred njihovim vdorom zapuščena," so zapisali. Kot pravijo, si v središču vse dražje prestolnice ne želijo še ene elitne kulturne palače, ampak od oblasti neodvisno institucijo, ki bi služila povezovanju ljudi od spodaj. 

Center Rog: V ta odprt proces lahko kadarkoli pristopi kdorkoli želi sodelovati

V Centru Rog so v odzivu zapisali, da sodelujejo s številnimi nevladnimi organizacijami in iniciativami, saj razvoj centra predstavlja doslej najobsežnejši primer izrazito skupnostnega načrtovanja. Njegov program v okviru pilotnega projekta RogLab od leta 2010 nastaja skozi širok participativni proces, doslej pa ga je sooblikovalo več kot 6000 uporabnic in uporabnikov, 450 strokovnjakinj in strokovnjakov in 80 partnerskih organizacij iz Slovenije in tujine.

"Pri snovanju programov sodelujejo tako zainteresirani nekdanji uporabniki kot širša javnost, vključno s sosedi, saj je Center Rog zasnovan kot dostopen javni prostor, ki vključuje najrazličnejše zainteresirane skupnosti. V ta odprt proces lahko kadarkoli pristopi kdorkoli, ki želi sodelovati," piše v odzivu.

Kot so še zapisali, bo Center Rog v osnovi javni proizvodni prostor, namenjen vsem, ki že delujejo na področju uporabnih umetnosti, izdelovalništva, oblikovanja ali arhitekture ali pa se želijo priučiti novih veščin.

Spomnimo 

Mestna občina Ljubljana je območje nekdanje tovarne Rog v posest prevzela 19. januarja lani, temu pa so se uprli uporabniki prostorov v Rogu, posredovala je tudi Policija. 

Mol je javno naročilo za obnovo in gradnjo Centra Rog objavil konec marca, prejeli so sedem ponudb, prijave pa so odpirali v začetku maja. Ker so vse ponudbe presegale zagotovljena sredstva, so se na občini odločili, da bodo izpeljali konkurenčni postopek s pogajanji. V njem so k oddaji ponudb povabili vseh sedem ponudnikov, ki so oddali ponudbe v odprtem postopku. Rok za oddajo ponudb je bil 23. junij. "Od šestih ponudnikov, ki so sodelovali na pogajanjih, je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Makro 5 gradnje; Ta je po zaključenih pogajanjih znašala 14.216.477,36 evra brez DDV," so sporočili iz Mol. 

Kot je pred pričetkom pogajanj povedala vodja službe za razvojne projekte in investicije na MOL Meta Gabron, so letos na lokaciji odstranili vse komunalne in gradbene odpadke, tudi nekaj nevarnih odpadkov.  Februarja je ogled opravil gradbeni inšpektor in ugotovil, da je gradbišče ustrezno očiščeno in pripravljeno za pričetek gradnje. 

Po navedbah Mola bo Center Rog zagotovil prostore prek 500 ustvarjalcem in kreativnim skupinam na več kot 8000 kvadratnih metrih novih in sodobnih produkcijskih površin. Mednarodno zasnovan program Centra Rog bo vzpostavil 20 novih produkcijskih prostorov, ki bodo za krajša ali daljša obdobja dani v brezplačen najem različnim produkcijskim skupinam. Sodobno opremljen Rog Lab bo kot valilnica projektov s področja kreativnih industrij zagotavljal tehnično infrastrukturo.

Sodobna splošna knjižnica bo v enem delu delovala tudi kot specializirana knjižnica za arhitekturo, oblikovanje in kreativne industrije. Center Rog pa bo imel tudi novo večnamensko dvorano za razstavne, glasbene, intermedijske ali predavateljske in prezentacijske dejavnosti. Z oživitvijo tovarne Rog v Center Rog bo tudi vzpostavljena povezava mestnega središča z nastajajočim kulturnim središčem, galerijo Cukrarna. 

Vrednost projekta je ocenjena na 27,6 milijona evrov.